Ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov
Glavni skupni cilj projekta je izboljšanje stanja in prisotnosti biodiverzitete na območjih Natura 2000, za katera so pristojni projektni partnerji (Parco naturale delle Prealpi Giulie, Triglavski Narodni Park in Parco Naturale delle Dolomiti Friulane,) s posegi na habitatih in vrstah Natura 2000, s krepitvijo celovitega upravljanja, ozaveščanjem in okoljsko vzgojo ter povečanjem promocije ekosistemskih storitev.
Projekt obravnava skupni izziv preprečevanja tveganja fragmentacije, zmanjšanja in izgube biotske raznovrstnosti na območjih treh v partnerstvo vključenih parkov: delle Prealpi Giulie, delle Dolomiti Friulane in Triglavskega narodnega parka. Splošni cilj projekta je izboljšanje stanja in prisotnosti biodiverzitete v območjih Natura 2000 v pristojnosti projektnih partnerjev in bo dosežen s posegi na habitatih in vrstah Natura 2000, s krepitvijo celovitega upravljanja, ozaveščanjem in okoljsko vzgojo ter povečanjem promocije ekosistemskih storitev. Neposredni učinki se vežejo prav na te tri vrste aktivnosti in so: 1330 ha habitatov z izboljšanim stanjem ohranjenosti, 7 pilotnih aktivnosti za podporo biotske raznovrstnosti, 2 orodji/storitvi razviti za vrednotenje in oglaševanje ekosistemskih storitev in pa dogodki za ozaveščanje, aktivno vključevanje in okoljsko izobraževanje prebivalstva za vsaj 2340 udeležencev. Korist od projektnih aktivnosti bodo imeli organizacije, ki so zadolžene za upravljanje zaščitenih območij, lastniki in uporabniki zemljišč , gospodarski subjekti, končni potrošniki in odločevalci. Spremembe so pričakovane v zvišanju ravni stanja ohranjenosti habitatov in vrst. Predviden je inovativen pristop pri metodah izvajanja monitoringov, pri identifikaciji in promociji ekosistemskih storitev in pri izvajanju aktivnosti za ozaveščanje, aktivno vključevanje in okoljsko izobraževanje prebivalstva. Potreben je pa tudi čezmejni pristop, saj se vse živalske vrste, ki bodo monitorirane, z lahkoto gibljejo po čezmejnem območju, kot tudi habitati območji, ki so si med sabo zelo podobni. Projekt je inovativen iz vidika enotnega čezmejnega pristopa in doslednih ukrepov pri upravljanju v obeh državah, s skupnimi protokoli.
Preko projektnih aktivnosti bo prišlo do utrjenega upravljanja ekosistemskih storitev in obnovitve biodiverzitet na območjih, za katera so pristojni projektni partnerji (Parco naturale delle Prealpi Giulie, Triglavski Narodni Park in Parco Naturale delle Dolomiti Friulane). Zvišala se bo raven ohranjanja vrst in habitatov N2K, tudi preko pilotnih čezmejnih ukrepov v podporo biotske raznovrstnosti; predlagani ukrepi upravljanja habitatov izboljšujejo poznavanje in ekološke pogoje živalskih in rastlinskih vrst, ki so predmet študije. Nadzor nad rastlinskimi in živalskimi vrstami s čezmejnimi protokoli sledi cilju z usklajenimi pristopi v skladu z direktivo o habitatu in pticah in z usklajevanjem na čezmejnih funkcionalnih območjih. Za ovrednotenje in spodbujanje ekosistemskih storitev ter prispevanje k izboljšanju in ovrednotenju le-teh ukrepi ciljajo na odkrivanje čezmejnih ekosistemskih storitev, zlasti v omrežju Natura 2000, in na njihovo ovrednotenje s pomočjo razvoja instrumentov za njihovo merjenje (WebGIS platforma, metodologija PES). Projektni ukrepi tako prispevajo k izboljšanju upravljanja z ekosistemi in spodbujajo obnovitev biotske raznovrstnosti z ekosistemskimi storitvami, izboljšujejo celotno ohranitveno stanje habitatov in vrst omrežja Natura 2000 na vključenih območjih ter se povezujejo z rezultatskimi indikatorji, ki so specifični za program.
Vodilni partner
Projektni partner št.1
Projektni partner št.2
Projektni partner št.3
Projektni partner št.4
Projektni partner št.5
![]() | Poster - Letni dogodek 30.05.2018 NAT2CARE_SLO.pdf ( 472 bytov, published on 29 Junij, 2018 - 17:31 ) |
![]() | Slovensko entomološko društvo SES_ita_eng_slo.pdf ( 5 bytov, published on 28 Januar, 2020 - 11:18 ) |
![]() | Interaktivni atlas vrst in Interaktivni atlas ekosistemov copertine slo_final.pdf ( 2 byta, published on 3 Junij, 2020 - 22:47 ) |
![]() | Koledar 06_PARCO PREALPI GIULIE - Calendario da muro 2020.pdf ( 2 byta, published on 22 Julij, 2020 - 13:49 ) |
GLAVNI CILJI PROJEKTA
Temeljni cilj projekta je izboljšati stanje biotske raznovrstnosti na območjih Natura 2000 v pristojnosti projektnih partnerjev z boljšim skupnim upravljanjem, ki bo temeljilo na poznavanju in čezmejnem sodelovanju. Eden od ciljev je tudi povečati ozaveščenost o izredni naravni dediščini, ekosistemskih storitvah, ki jih ta zagotavlja in o ponujenih priložnostih med območnimi prebivalci, gospodarstvom, občani na splošno in še posebej med mladimi.
TRENUTNO STANJE IZVAJANJA PROJEKTA (30.05.2018)
Projekt se je uradno začel 7. decembra 2017 z uvodno konferenco. Sledile so komunikacijske aktivnosti , tudi s pomočjo družbenih omrežij. Istočasno so si partnerji izmenjevali informacije, ki so potrebne za sestavo skupnih protokolov spremljanja in upravljanja pomembnih čezmejnih vrst in rastišč. V sklopu konkretnih projektnih aktivnosti smo izlovili dva medveda in jih opremili z ovratnico in GPS oddajnikom za satelitsko spremljanje.
TRENUTNO STANJE IZVAJANJA PROJEKTA (30/07/2018)
Nadaljevale so se organizacijske dejavnosti z določitvijo časovnih okvirov in podrobno opredelitvijo delovanja. Vpeljana je bila uporaba družbenih platform za vključevanje širše javnosti, določen je bil časovni razpored objavljanja prispevkov. Za povečanje vidnosti dejavnosti, ki so povezane z monitoringom, je bila aktivirana projektna skupina na spletni platformi iNaturalist. Začeli smo z oblikovanjem protokolov za monitoring živalskih vrst in za odgovarjajoče baze zbiranja podatkov. Primerjali smo možne rešitve za realizacijo interaktivnega webGis-a in določili najbolj učinkovito. Poskrbeli smo za vizualno podobo projekta s pripravo predlog, ki ustrezajo predpisani vizualni identiteti za različne dejavnosti.
TRENUTNO STANJE IZVAJANJA PROJEKTA (31/01/2019)
Konkretno smo začeli z načrtovanimi projektnimi dejavnostmi: s skupnimi čezmejnimi monitoringi in zbiranjem podatkov o prosto živečih živalskih vrstah na območjih Natura 2000. Vrste, ki smo jih spremljali so bile kozača, navadni gams, alpski kozorog, divji petelin, ruševec, belka, kosec in alpski kozliček. Izvajali smo informacijske, izobraževalne in ozaveščevalne dejavnosti, preko družbenih omrežij, eko-turizma in didaktičnih aktivnosti, ter z vključevanjem deležnikov, poleg tega pa smo izdelali tudi zasnovo poljudnih publikacij (e-knjig) za opis vrst. Med partnerji smo izmenjali dobro prakso za spremljanje periglacialne vegetacije in razvili nadgrajeno metodologijo za nadaljnje skupno spremljanje. Začeli smo z razvijanjem metodologije za analizo ekosistemskih storitev.
TRENUTNO STANJE IZVAJANJA PROJEKTA (29/07/2019)
Nadaljevali smo s skupnim čezmejnim spremljanjem rastlinstva in živalstva na območjih Natura 2000, z organizacijo aktivnosti monitoringov, izmenjavo podatkov in začetkom/nadaljevanjem povezanega terenskega dela. Izvedene so bile nekatere dejavnosti, ki se nanašajo na aktivno upravljanje habitatov. Zbrani so bili podatki za oceno ekosistemskih storitev in določene interesne skupine oz. deležniki teh različnih storitev. Organizirane so bile številne informativne in izobraževalne dejavnosti, ozaveščevalne aktivnosti namenjene šolarjem, vključno s čezmejnimi izmenjavami, in interesnim skupinam. Še naprej smo ohranjali stik in interakcijo z uporabniki platforme za ljudsko znanost (iNaturalist).
TRENUTNO STANJE IZVAJANJA PROJEKTA (29/02/2020)
Poletno obdobje je bilo zelo intenzivno in uspešno za vse zunanje aktivnosti in partnerji so lahko izvedli večji del načrtovanih terenskih projektnih dejavnosti: skupni čezmejni monitoring, zbiranje podatkov o različnih prosto živečih vrstah na območjih Natura 2000 in s tem povezane informacijske, izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti. Nadaljevali smo z realizacijo poljudne e-knjige o živalskih vrstah in oblikovali koledar s podobami preučevanih vrst. Nadaljevala se je izmenjava podatkov za vzpostavitev webGis-a. Poskrbeli smo tudi za aktivno upravljanje območij za koconoge kure. Začeli smo s kartiranjem ekosistemov in povezanih ekosistemskih storitev, ter z ocenjevanjem koristi, ki jo nudijo ekosistemske storitve, in vplivov na ekosisteme, tako da smo analizirali konfliktnost pri uporabi storitev in stopnjo vpletenosti interesnih skupin.