Opis Programa

 

Program sodelovanja INTERREG Italija-Slovenija 2021-27 bo s finančno podporo v višini nekaj več kot 88,6 milijonov evrov izvajal svojo strategijo na podlagi treh ciljev politik (CP): konkurenčnejša, inovativna in pametnejša Evropa (CP1), bolj zelena Evropa, ki prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom (CP2) in bolj socialna in vključujoča Evropa (CP4), kot tudi specifični cilj Interreg za boljše upravljanje sodelovanja (ISO1).

Program bo zajemal sedemletno evropsko programsko obdobje 2021-2027 in se bo osredotočil na razvijanje kontinuitete in kapitalizacije dosežkov iz preteklega obdobja 2014-2020, med katerim je bilo financiranih 63 projektov na področjih konkurenčnosti, raziskav in inovacij, varovanja in krepitve kulturnih in naravnih virov ter čezmejnih storitev.

 

Geografska pokritost, programsko območje in skupna strategija (glej 1. poglavje programa)

Program cilja na kontinuiteto s prejšnjim programskim obdobjem 2014-2020, zaradi tega ostaja območje delovanja enako prejšnjemu oz. zajema 19.841 km², na katerem živi približno 3 milijone prebivalcev. Celotno območje obsega 5 italijanskih statističnih regij – t.i. NUTS 3 – in sicer za Avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino nekdanje pokrajine Videm, Pordenone, Gorica in Trst; za deželo Veneto pokrajino Benetke; in 5 slovenskih statističnih regij - Primorsko-notranjska, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Obalno-kraška in Goriška. Na ravni NUTS 2 v programu sodelujeta deželi Veneto in Furlanija-Julijska krajina na italijanski strani, na slovenski strani pa Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija.

Območje sodelovanja zajema več modelov teritorialnega razvoja. Poseben primer je funkcionalno območje, razpeto med občinami Gorica (IT), Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba (SLO), kjer od leta 2011 deluje Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (v nadaljevanju EZTS) in ki predstavlja napredno obliko teritorialnega sodelovanja na evropski ravni. Cilji EZTS so skupno upravljanje na zdravstvenem področju, pa tudi modernizacija in inovacije na področju okolja, infrastruktur, urbanega prevoza, logistike, energije in gospodarskega razvoja. Območje je strateškega pomena za program, saj predstavlja naslov Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica gonilno silo razvoja.

 

Programsko območje je z geografskega vidika zelo raznoliko in zajema obalne predele, gorske verige, podeželska območja, mesta (Trst, Videm, Gorica, Nova Gorica, Ljubljana, Pordenone, Benetke, Koper-Izola-Piran in soseščine Kranj-Postojna) in lagune.

Zemljevid predstavlja programsko območje:

Appendix I - MAP_v2.jpg

 

V spodnji tabeli so navedeni izzivi in predvidene ​​spremembe za cilje politik, ki jih je program izbral kot osnovo za opredelitev specifičnih ciljev in ukrepov.

 

Cilj politik

 

CP1

Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT

Izzivi

 Negativni učinki pandemije leta 2020 na italijansko in slovensko gospodarstvo verjetno vplivajo na pozitivne pred-pandemične trende

 Podjetja so v večini majhna, njihova inovacijska zmogljivost nižja in zato so tudi manj konkurenčna

 Nizka raven izdatkov za raziskavo in razvoj, zlasti za industrijske raziskave

 Slabo sodelovalnje glede inovacijskih procesiov

 Priložnosti, ki izhajajo iz integracije Strategij pametne specializacije

 Digitalizacija velja za transverzalno potrebo

 Zahteva po administrativni poenostavitvi in ​​digitalizaciji, zlasti na podeželju in oddaljenih območjih

 Digitalizacija kot potencial za podporo podjetjem in promocijo grozdov podjetij (cluster)

 

 

Predvidene spremembe

 Razviti tehnološke rešitve za diverzifikacije poslovanja in odziv na povpraševanje po novih storitvah, ki izhajajo iz izrednih razmer pandemije

 Razviti tehnološke rešitve za spodbujanje aktivnega staranja in vključevanja starejših in ranljivih ljudi

 Izvajanje celostnih razvojnih strategij za spodbujanje priložnosti za oživitev gospodarstva preko IKT in krožnega gospodarstva (zelena in modra tehnologija) (tudi CP2)

 Spodbujati tehnološko posodabljanje in izboljšati prenos tehnologije v MSP

 Okrepiti sodelovanje med raziskovalnimi in inovacijskimi centri ter podjetji s spodbujanjem ustvarjanja čezmejnih grozdov

 Povečati in zagotoviti kontinuiteto naložb v raziskave in razvoj ter v uporabne raziskave

 Spodbujati kapitalizacijo rezultatov raziskav in inovacij, doseženih na regionalni ravni, v novem integriranem okviru in izkoristiti skupne prednostne naloge, ki izhajajo iz strategij pametne specializacije

 Zmanjšati socialne razlike z uporabo IKT in družbenimi inovacijami

 Izkoristiti dosežene najboljše prakse in spodbujati/okrepiti razširjanje IKT

 Izboljšati dvojezične storite za državljane in podjetja preko uporabe IKT (tudi CP4)

 Nuditi tehnološke socialne in zdravstvene storitve, kot je npr. telemedicina (tudi CP4)

 

 

CP 2

Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti

 

Izzivi

 Zablokiranja v mestni mobilnosti zaradi prometa in gneče

 Skupni trud za uresničevanje globalnih ciljev trajnostnega razvoja

 Vplivi podnebnih sprememb, kot so globalno segrevanje, tveganje za poplave in naravne nesreče na obeh straneh meje

 Raznolikost podnebnih pasov in pokrajin

 Potreba po nadaljnjih skupnih ukrepih za blažitev podnebnih sprememb na področju upravljanja z vodami, rabe zemljišč, gospodarjenja z gozdovi in ​​preprečevanja naravnih nesreč na dolgi rok

 Visoka poraba energije, zlasti v prometu in gradbeništvu, ki povzročata onesnaževanje zraka in emisije CO2

 Različno upravljanje voda in ravnanja z odpadki na obeh straneh meje ter visoki infrastrukturni stroški

 

Predvidene spremembe

 

 Izmenjavati tehnologije in rešitve za strategije mikro javnega prometa

 Zmanjšati emisije CO2 z izboljšanjem energetske učinkovitosti in razvojem bolj trajnostne mobilnosti v skladu s cilji Evropskega zelenega dogovora

 Okrepiti zelena infrastrukturna omrežja in spodbujati skupne pristope za upravljanje in promocijo zavarovanih območij

 Spodbujati integrirane strategije za ravnanje z odpadki in razvijati inovativne tehnologije za izboljšanje učinkovitosti virov

 Podpirati ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje glede na teritorialni kontekst: prilagojeni odzivi za vse vrste krajin in naravnih virov, ki pokrivajo območje programa, kot so upravljanje kakovosti rečnih in morskih voda, poraba zemljišč in obalna erozija, gozdovi in upravljanje obale ter preprečevanje naravnih nesreč

 Razviti skupne pristope za ozaveščanje in krepitev zmogljivosti o krožnem gospodarstvu, vključno z izkoriščanjem najboljših praks pri ravnanju z odpadki in recikliranju

 Razviti strategije električne mobilnosti in inovativne sisteme mobilnosti za boljšo dostopnost javnih storitev za prebivalstvo in tudi v podporo turizmu

 

CP 4

Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti

 

 

Izzivi

 Negativni demografski trend in staranje prebivalstva

 Povečanje deleža prebivalstva, ki mu grozi revščina in socialna izključenost

 Lokalne neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev

 Prisotnost manjšin ter kulturnih in jezikovnih identitet

 Dvojezična ponudba usposabljanja na območju še ni dovolj podprta

 Šibka povezava med visokošolsko izobrazbo in trgom dela ter naraščajočim številom NEET (mladI, ki se ne izobražujejo, usposabljajo in niso zaposleni)

 Bogati in raznoliki kulturni viri, vključno z Unescovimi spomeniki in nesnovno dediščino

 Pomen kulturne industrije kot gospodarske dobrine

 Zanimivi obeti za turizem glede na GO 2025 Nova Gorica · Gorizia in ad hoc lokalne iniciative

 Hud vpliv pandemije na turistično poslovanje in zaposlovanje

 Turistično povpraševanje vse bolj usmerjeno v celostno in trajnostno ponudbo

 

Predvidene spremembe

 

 Zagotoviti več dostobnih teritorialnih storitev s čezmejnim pristopom

 Zagotoviti dvojezične storitve, da se poveča dostopnost do zdravstvenih storitev in trga dela

 Vlagati v izobraževanje in usposabljanje za izpolnjevanje trenutnih potreb čezmejnega trga dela

 Okrepiti usklajevanje med podjetji in terciarnim izobraževanjem za izpolnjevanje potreb trga dela

 Ustvariti ugodne pogoje za premagovanje ovir za čezmejno zaposlovanje, npr. priznavanje spretnosti, se soočati s staranjem prebivalstva, naložbe v izobraževanje kot odziv na rast potreb in podpora konkurenčnosti MSP

 Spodbujati pobude na trgu dela za zagotovitev zadostnega in usposobljenega osebja

 Spodbujati kulturne in jezikovne manjšine

 Uvesti digitalizacijo za izboljšanje dostopnosti naravne in kulturne dediščine širšemu občinstvu

 Promovirati kulturne dediščine s podporo kreativnim industrijam in trajnostnemu/dostopnemu turizmu

 Ustvariti sinergije z GO 2025 Nova Gorica · Gorizia za povečanje turistične privlačnosti

 Spodbujati in financirati pobude v podporo trajnostnemu turizmu in kulturni dediščini za premagovanje vpliva pandemične krize

ISO 1 - Boljše upravljanje sodelovanja

Izzivi

 Močne izkušnje lokalnih in regionalnih subjektov v pristopih teritorialnega sodelovanja

 Civilna družba ni dovolj vključena v upravljanje in sodelovanje

 Potreba po boljšem upravljanju v nekaterih strateških čezmejnih sektorjih: pomorski in trajnostni promet, upravljanje z odpadki in vodami

 Premagovanje pravnih, administrativnih ter jezikovnih ovir

 Prisotnost dveh jezikovnih manjšin in drugih kulturnih identitet ter bolj homogeni zaščitni ukrepi

Predvidene spremembe

 Spodbujati upravno poenostavitev v celotnem ciklu oblikovanja politike in izvajanja projektov

 Osredotočati se na potrebe prebivalstva z večjim sodelovanjem in vključevanjem lokalnih subjektov (nevladne organizacije, tretji sektor, okoljska, kulturna in družbena združenja, subjekti, ki lahko spodbujajo in razvijajo javno-zasebna partnerstva itd.)

 ključevanje makroregionalnih strategi

 

 

Prednostne naloge in specifični cilji (glej 2. poglavje programa)

Predpisi EU predvidevajo, da je za tematsko usmeritev potrebno dodeliti vsaj 60% sredstev za CP2 in CP4 ter največ dva druga cilja politik.

Da bi se odzval na obstoječe potrebe in izzive programskega območja, ima program naslednje poslanstvo: »Boljše čezmejno sodelovanje za izboljšanje kakovosti življenja prebivalstva in varovanje ter promocija kulturne in naravne dediščine, usmerjenih v podnebno nevtralnost na programskem območju za trajnostno, inovativno in vključujočo rast«.

V skladu z logiko tematske usmeritve uredb EU je program izbral naslednje cilje:

 

Cilj politike (CP)

Specifični cilj (SC)

CP1 - Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT

SC1 - Razvoj in izboljšanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij

CP2 - Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti

SC4 - Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganja nesreč in odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov

SC 6 - Spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo, gospodarno z viri

SC 7 - Izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi v mestnem okolju, in zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja

CP4 - Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti

SC 6 – Krepitev vloge kulture in trajnostnega turizma v gospodarskem razvoju, socialni vključenosti in socialnih inovacijah

ISO 1 – Boljše upravljanje sodelovanja

ISO 1.(b) - Krepitev učinkovite javne uprave s spodbujanjem pravnega in upravnega sodelovanja ter sodelovanja med državljani, akterji civilne družbe in institucijami, zlasti z namenom, da se odpravijo pravne in druge ovire v obmejnih regijah

ISO 1.(c) - Krepitev medsebojnega zaupanja, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti povezovanja med ljudmi (people-to-people)

 

 

Finančna sredstva (glej 3. poglavje programa)

Finančni načrt programa znaša skupaj 88.623.329,00 €: od teh 70.898.662,00 € dodeljuje ESRR in 17.724.667,00 € izhaja iz državnega sofinanciranja. Financiranje je razdeljeno med cilje politik za izvajanje različnih projektov:

CP

SC

Financiranje ESRR

%

Tipologija projektov

1

SC 1 - Razvoj in izboljšanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij

6.889.799,00 €

9,72%

STANDARD

kapitalizacija

2

SC 4 - Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganja nesreč in odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov

26.544.852,00 €

37,44%

STANDARD

kapitalizacija

SC 6 - Spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo, gospodarno z viri

STANDARD

kapitalizacija

SC 7 - Izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi v mestnem okolju, in zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja

STANDARD

kapitalizacija

STRATEŠKI (POSEIDONE)

4

SC 6 – Krepitev vloge kulture in trajnostnega turizma v gospodarskem razvoju, socialni vključenosti in socialnih inovacijah

31.942.977,00 €

45,05%

STANDARD

kapitalizacija

SPF

STRATEŠKI (ADRIONCYCLETOUR in Geopark matičnega Krasa)

ISO1

ISO 1.(b) - Krepitev učinkovite javne uprave s spodbujanjem pravnega in upravnega sodelovanja ter sodelovanja med državljani, akterji civilne družbe in institucijami, zlasti z namenom, da se odpravijo pravne in druge ovire v obmejnih regijah

5.521.034,00 €

7,79%

STANDARD

kapitalizacija

ISO 1.(c) - Krepitev medsebojnega zaupanja, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti povezovanja med ljudmi (people-to-people)

AKCIJE PEOPLE-TO-PEOPLE

Skupno

 

70.898.662,00 €

100,00%

 

 

Od skupnega financiranja programa, prikazanega v tabeli, se bo odštel odstotek 7 % za tehnično pomoč, ki, z razliko od prejšnjih programov, nima namenske dodelitve ali osi. Zato financiranje projektov s strani ESRR dejansko znaša skupno 66.260.431,00 €.

Stopnja sofinanciranja ESRR projektov - v primeru nerelevantnosti za državno pomoč - znaša 80 %, torej nižja kot v programskem obdobju 2014–2020.

Za slovenske projektne partnerje bo moral vsak upravičenec zagotoviti lastna sredstva za preostalih 20 %, kot se v programskem obdobju 2014-2020.

Za vse italijanske partnerje, javne, javno enakovredne in zasebne partnerje, bo državno sofinanciranje bremenilo državni proračun prek Rotacijskega sklada za razvoj in kohezijo (Fondo di Rotazione per lo sviluppo e la coesione), brez poseganja v državno pomoč.

 

Sodelovanje partnerstva (glej 4. poglavje programa)

Načelo partnerstva je v programu upoštevano kot temeljno v okviru evropskega procesa odločanja (Delegirana uredba Komisije EU št. 240/2014).

Zadevni programski partnerji, to so nacionalne delegacije in deželni predstavniki, so bili vključeni, v sklopu Task Force 2021-2027, v pripravo programa INTERREG s temeljno vlogo analize, preučevanja in razprave o podatkih in programskih predlogih za opredelitev prednostnih nalog in strategij programa.

Da bi podprli še širšo aktivno vključitev partnerjev v fazo načrtovanja, je bil izveden postopek javnega posvetovanja z deležniki in potencialnimi upravičenci, da bi olajšali opredelitev strateških smernic in ukrepov programa Interreg 2021-27 in podprli Task Force. Postopek javnega posvetovanja se je razvijal v več fazah: prva faza procesa je omogočila zbiranje podatkov z območja o tematski usmeritvi Programa; ti podatki so bili dodatno obdelani in analizirani v okviru pogajanj Task Force začetka leta 2021.

Poleg tega se je v prvih mesecih leta 2021 opravilo serijo intervjujev z institucionalnimi predstavniki programskih partnerjev kot nadaljnji element razmišljanja Task Force za Strateške usmeritve programa, katerih rezultati so bili vključeni v Teritorialno socialno-ekonomsko analizo programa. Spotoma je Evropska komisija objavila uredbe, v katerih so bili potrjeni nekateri predpisi za razvoj programa, kot je tematska usmeritev.

Druga faza postopka posvetovanja z deležniki, namenjena zbiranju prispevkov o ukrepih, ki naj bi se jih izvajalo v okviru Programa, je bila izvedena preko spletne ankete in je omogočila zbiranje 373 odgovorov. Pred začetkom spletne ankete sta bili organizirani 2 delavnici (ena v slovenščini in ena v italijanščini), kjer so deležnikom spoznali anketo in njene cilje. Od 373 deležnikov, ki so sodelovali v spletni anketi, jih je 192 bilo iz Italije in 181 iz Slovenije; visokošolske in raziskovalne organizacije skupine so bile najštevilčnejše. Zastopanih je bilo vseh 10 regij NUTS3 na programskem območju, sodelovalo pa je tudi nekaj intervjuvancev iz regij NUTS3 izven programskega območja.

Proces javnega posvetovanja je bil odlična priložnost za razpravljanje o izzivih in potrebah programa z deležniki ozemlja in program je ustrezno upošteval predloge, želene spremembe ter priporočila.

Rezultati teritorialnih posvetovanj so predstavljali zanesljivo in skupno osnovo za razvoj analize programskega območja in drugih poglavij programa.

Partnerski pristop, sprejet v fazi načrtovanja, se bo ohranil tudi v fazah izvajanja, monitoringa in vrednotenja programa. Načelo partnerstva se ne bo uresničevalo le preko delovanja odbora za spremljanje, temveč tudi s strateško interakcijo s partnerji in zainteresiranimi stranmi v celotnem življenjskem ciklu programa.

Izvajanje programa Interreg Italija-Slovenija 2021-2027 bo spodbudilo stalno vključevanje ustreznih partnerjev za krepitev transparentnosti izvajanja in »občutka pripadnosti« (t. i. ownership) partnerjev v programu.

 

Pristop k komunikaciji (glej 5. poglavje programa)

Pristop strategije komuniciranja in prepoznavnosti Programa Interreg Italija-Slovenija cilja na deljenje vsebin programa, aktivnih dejavnosti ter na zagotavljanje prepoznavnosti sofinanciranja EU. Splošni cilj komunkacije programa je ozaveščanje javnosti o podpori EU projektom na čezmejnem območju z učinkovito uporabo komunikacijskih orodij.

Delovni jezik, ki ga večinoma uporabljajo strukture programa, je angleščina, čeprav je na sestankih Odbora za spremljanje zagotovljeno prevajanje. V okviru izvedbe projektov bosta sprejeta italijanski in slovenski jezik. Glavni cilji strategije komuniciranja in prepoznavnosti so:

 

· deliti vsebine in prednostne naloge programa;

· spodbujati možnosti financiranja programa;

· promovirati rezultate projektov in kapitalizacijskih aktivnosti;

· podpirati organe in strukture programa, predlagatelje projektov in upravičence pri učinkovitem razvoju in izvajanju projektov, zagotavljati učinkovito notranjo komunikacijo med organi/strukturami programa, da bo program uspešno deloval in zagotavljati predlagateljem projektov in upravičencem kakovostno in pravočasno podporo v vseh fazah izvajanja projekta.

 

Dejavnosti komuniciranja in razširjanja informacij o programu in projektih so namenjene različnim ciljnim skupinam:

· predlagatelji in upravičenci projektov (projektni partnerji);

· programski organi/strukture;

· strokovnjaki in tehnični strokovnjaki;

· širša javnost (mladi, družine);

· šole in učitelji ali profesorji;

· NVO;

· mediji.

 

Aktivna vloga v komunikacijskih dejavnostih programa bo zagotovljena preko:

· izdelave spletne strani, ki gosti spletne strani projektov;

· dobava že pripravljenega logotipa v skladu z usklajeno podobo programa;

· zagotavljanje smernic za grafično podobo;

· zagotavljanje smernic za usklajene informacijske kampanje na družbenih medijih;

· organizacija ciljno usmerjenih komunikacijskih delavnic za vse predlagatelje in upravičence projektov.

Izkušnje programskega obdobja 2014-20 dokazujejo, da mora komunikacija bolj aktivno vključiti mlade in študente, zato bo uporaba družbenih medijev v programskem obdobju 2021-27 intenzivnejša. Poudarek komunikacijskih in vizuelnih strategij bi se moral osredotočiti tudi na šole in profesorje: potrebna je njihova večja vključenost, na primer kot pridruženi partnerji v razpisih, ki so namenjeni institucijam v sektorju izobraževanja in usposabljanja.

 

Ciljne skupine bodo vključene preko:

· neposrednega vključevanja v projektne aktivnosti (upravičenci, predlagatelji projekta, pridruženi partnerji);

· posebne kampanje, ki ciljajo na specifične starostne skupine;

· razširjanje rezultatov projektov: uporaba rezultatov projektov (s strani državljanov, tehničnega osebja, študentov, učiteljev itd.)

 

Komunikacijski kanali:

· spletna stran, vključno s spletnimi stranmi upravičencev;

· družbeni mediji: Facebook, Instagram, Youtube, LinkedIn, Twitter;

· komunikacijske kampanje (vprašanja, materjal in promocijski izdelki, logotip);

· razširjanje dogodkov za širšo javnost;

· javne prireditve (letne prireditve, delavnice za predlagatelje/upravičence/programske strukture/strokovnjake);

· spletni dogodki (za širšo javnost in strokovnjake);

· neposredna srečanja;

· spletne kampanje, vključno s produkcijo vizualnih elementov (npr. storytelling, video izdelava, infografika itd.);

· uporaba portala Keep.eu.

 

Mali projekti in Sklad za male projekte (glej 6. poglavje programa)

Program Interreg Italija-Slovenija 2021-2027 predvideva projekte z omejenim finančnim obsegom oziroma "male projekte", ki prispevajo k doseganju ciljev programa, zlasti v zvezi z premagovanjem čezmejnih ovir za sodelovanje in gradnjo vzdušja zaupanja med državljani in institucijami, preko njihovega delovanja na ozaveščanju ter spodbujanju medsebojnega razumevanja in povezovanja.

Program jih namerava izvajati tako z neposrednim financiranjem projektov z omejenim finančnim obsegom (člen 24 (1.a) Uredbe Interreg) kot s pristopom bottom-up v okviru Sklada za male projekte (člen 24 (1.b)) in člen 25 Uredbe Interreg).

Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica · Gorizia cilja na oblikovanje in izvajanje programa dogodkov, ki poudarjajo bogastvo skupne kulture, dediščine in zgodovine ter hkrati koristijo lokalnim skupnostim. Program Interreg Italija-Slovenija 2021-2027 bo podpiral EPK 2025 preko Sklada za male projekte. EZTS GO bo upravljalo izvajanje sklada kot edini upravičenec z odprtimi razpisi in poenostavljenimi prijavnimi postopki. V okviru Sklada za male projekte bo izbor projektnih predlogov potekal po pristopu bottom-up za financiranje projektov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev programa v okviru Specifičnega cilja 4.6: »krepitev vloge kulture in trajnostnega turizma v gospodarskem razvoju, socialni vključenosti in socialnih inovacijah«. Letni razpisi so predvideni od leta 2022 naprej. Pričakovani sta 2 vrsti projektov:

· kratki projekti z najdaljšim trajanjem dvanajst mesecev in budgetom med 30.000 € in 100.000 €. Ti projekti se bodo večinoma izvajali v letu 2025;

· dolgoročni projekti, ki trajajo več kot dvanajst mesecev in končajo v teku 24 mesecev z dodelitvijo do 200.000 €.

Sklad za male projekte bo uporabljal Poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov (t.i. SCO), kot je opredeljeno v čl. 25(6) Uredbe Interreg za projekte, ki ne presegajo 100.000 EUR. EZTS GO bo podpiral tudi uporabo Poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov (SCO) za projekte z višjimi proračuni. Program bo opredelil smernice glede SCO.

 

Zato bo program poleg Sklada za majhne projekte, namenjenega pobudam v okviru EPK 2025 o specifičnem cilju 4.6., podpiral tudi čezmejne akcije med ljudmi, ki se izvajajo v obliki majhnih projektov v okviru specifičnega cilja Interreg 1.(c): "krepitev medsebojnega zaupanja, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti povezovanja med ljudmi”. Akcije, ki jih je treba podpreti, bodo namenjene krepitvi čezmejnega sodelovanja s povezovanjem in izmenjavo izkušenj na področjih skupnega interesa, krepitvi medsebojnega zaupanja in krepitvi skupne identitete s premagovanjem jezikovnih, kulturnih in geografskih ovir. Majhni projekti so načrtovani v višini 30.000-100.000 € ESRR in se bodo razvijali v 12 mesecih. Razpis se lahko objavi leta 2024.

 

 

Strukture upravljanja (glej 7. poglavje programa)

 

 

Organ/oblast

Ime ustanove

Kontaktna oseba

e-naslov

Organ upravljanja

 

Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina

Centralni Direktorat za finance

Centralna računovodska služba

Laura Comelli

[email protected]

Državni organ (za programe s tretjimi državami ali sodelujočimi partnerji - če le-ti obstajajo)

-

-

-

Revizijski organ

 

Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina

Predsedstvo dežele

Generalna direkcija

Revizijska služba

Gianluca Dominutti

[email protected]

Skupina predstavnikov revizorjev

Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina/ Predsedstvo dežele/ Generalna direkcija/ Revizijska služba

Republika Slovenija – Ministrstvo za finance Republike Slovenije, Urad RS za nadzor proračuna

Gianluca Dominutti

 

Dušan Sterle

[email protected]

 

 

[email protected]

Organ, kateremu Komisija posreduje plačila

Ministrstvo za gospodarstvo in finance – Generalni inšpektorat za finančne odnose z Evropsko unijo (IGRUE)

 

Paolo Zambuto

[email protected]

 

 

 

Operacije strateškega pomena (glej dodatek 3 k programu)

 

Program namerava izvesti 3 operacije strateškega pomena.

1. Strateški projekt ADRIONCYCLETOUR prispeva k opredelitvi kolesarske poti ob obali Jadranskega morja v Italiji (Furlanija - Julijska krajina in Veneto) in v Sloveniji (ob obali), vključno z glavnimi kolesarskimi povezavami s celinskimi območji; prispeva tudi k razvoju - na ravni EUSAIR - inovativnega in privlačnega čezmejnega/transnacionalnega turističnega produkta na kolesarski poti JADRAN-IONIC.

Vodilni partner: Centralni direktorat za infrastrukturo in ozemlje dežele - Služba za promet, digitalno infrastrukturo in trajnostno mobilnost Furlanije - Julijske krajine

Trajanje: 36 mesecev, od 1. junija 2022

Financiranje: ESRR 3.500.000 evrov.

2. Strateški projekt POSEIDONE spodbuja trajnostni razvoj na čezmejnem območju za promocijo naravnega okolja, varovanje biotske raznovrstnosti, implementacijo zelene in modre infrastrukture; prispeva k razvoju počasnega in trajnostnega turizma, hrati pa kapitalizira rezultate prejšnjih projektov Interreg.

 

Vodilni partner: VeGAL

Trajanje: 36 mesecev od 1. januarja 2023

Financiranje: ESRR 3.500.000 evrov

 

3. Strateški projekt skupnega upravljanja in trajnostnega razvoja območja matičnega krasa prispeva k trajnostnemu razvoju čezmejnega funkcionalnega območja matičnega krasa s spodbujanjem počasnega in trajnostnega turizma ob spoštovanju zgodovinske in okoljske dediščine območja ter kapitalizira rezultate prejšnjih projektov Interreg.

Vodilni partner: Agenzia di sviluppo regionale Karst e Brkini (Regionalna razvojna agencija Kras in Brkini)

Trajanje: 36 mesecev od 1. januarja 2023

Financiranje: ESRR 3.500.000 evrov.