Karst Firewall 5.0
Specifični cilj: SO 4 - Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov
Tipologija: Standardni projekt
Projekt Karst Firewall 5.0 je obravnaval dva izziva na programskem območju: gozdne požare in upravljanje gozdnih požarov. Za obravnavo teh izzivov je nameraval razviti inovativne akcijske načrte za ohranitev zdravja kraškega ozemlja in povečanje njegove odpornosti, z usmeritvijo v prihodnost. Gozdni požari na kraškem vršaju so bili v veliki meri posledica nenehnih podnebnih sprememb, kar so dokazovale številne študije, ki so nenehnim podnebnim spremembam pripisovale spreminjanje naravnega požarnega režima in to, da so lahko sedanje strategije gašenja in upravljanja požarov postajale vse manj učinkovite, kar je zahtevalo nove blažilne in/ali prilagoditvene pristope. Glede na čezmejno geografsko lego preučevanega območja je bilo nujno spodbujati čezmejne sisteme upravljanja in vodenja, ki so vključevali deležnike iz obeh držav. Večji požarni dogodek poleti 2022 je zgledno pokazal potrebo po tem čezmejnem sodelovanju in nujnost sprejetja ukrepov za zmanjšanje požarne ogroženosti in vzpostavitev strategij pravočasnega odzivanja. Združevala sta se dva široka krovna koncepta, tj. družbeno-ekološki in družbeno-tehnološki sistem. Cilj projekta je bil vzpostaviti boljši dialog in sodelovanje med akterji, ki so neposredno sodelovali pri upravljanju in izvajanju strategij za obvladovanje naravnih požarov na obeh straneh meje, vključno z gasilskimi enotami, prostovoljci, agencijami za civilno zaščito itd.
- Vzpostaviti boljši dialog in sodelovanje med akterji, ki so neposredno sodelovali pri upravljanju in izvajanju strategij za obvladovanje naravnih požarov na obeh straneh meje, vključno z gasilskimi enotami, prostovoljci, agencijami za civilno zaščito itd.
- Razviti učinkovit čezmejni mehanizem za preprečevanje in obvladovanje gozdnih požarov, pri čemer so vsi udeleženi akterji, od posameznikov do odločevalcev na visoki ravni, igrali ključno vlogo pri tem cilju.
- Razvoj in uporaba inovativnih digitalnih sistemov, ki so temeljili na naprednih tehnologijah, kot so brezpilotna letala, satelitske slike in algoritmi umetne inteligence za napovedovanje.
- Slika
Učinki, ki jih je projekt želel doseči, so bili:
- razviti konceptualni okvir za spodbujanje zmanjševanja tveganja požarov v naravi z vzpostavitvijo čezmejnega sodelovanja za učinkovito prilagodljivo upravljanje požarov v naravi na kraških območjih;
spodbujati čezmejne ukrepe in rešitve, namenjene zmanjševanju, preprečevanju in obvladovanju tveganja požarov v naravi na kraškem območju, ob podpori inovativnih digitalnih orodij in pristopa industrije 5.0.
Slika
Trije ključni rezultati (Output) projekta Karst Firewall 5.0
Projekt Karst Firewall 5.0 je dosegel tri ključne, s prijavnico opredeljene neposredne učinke (Output), ki skupaj predstavljajo prehod od znanstvene analize prek čezmejnega sodelovanja do konkretne tehnološke rešitve za preprečevanje požarov na Krasu.
O.1.1 – Skupni razvoj strategij prilagoditve na gozdne požare v čezmejnem kraškem območju
Ta izdelek združuje znanstvene analize nevarnosti in ranljivosti požarov v naravi (modeliranje MaxEnt in večkriterijska analiza MCDA/AHP) z obsežnim priročnikom konkretnih ukrepov za zmanjševanje požarnega tveganja. Vsak ukrep – od selektivnega odstranjevanja gorljivega materiala, protipožarnih posek in vzdrževanja suhozidov do ciljne paše in prepovedi gradnje na najbolj ogroženih območjih – je opredeljen po komponenti tveganja, rabi tal, ravni prostorskega načrtovanja in vključenih deležnikih. Rezultat ustreza programskemu kazalniku RCR79 (skupne strategije in akcijski načrti).O.1.2 – Čezmejno sodelovanje organizacij za preprečevanje gozdnih požarov na Krasu
Dokument predstavlja pregled šestih organizacij, ki so tvorile partnerstvo projekta – IUAV, Infordata Sistemi, Občina Devin-Nabrežina, Občina Miren-Kostanjevica, PiNA in ZRC SAZU – ter dveh pridruženih partnerjev (Gozdarska služba Furlanije Julijske krajine in Zavod za gozdove Slovenije). Opisuje, kako se je sodelovanje med njimi razvijalo skozi skupne analize, terenske pilotne ukrepe, participativne delavnice in zaključno konferenco, ter kako se nadaljuje po zaključku projekta – prek skupnega vzdrževanja digitalne platforme, dolgoročnega spremljanja pilotnih območij in priprav na prihodnje čezmejne prijave. Rezultat ustreza kazalniku RCR84 (organizacije, ki čezmejno sodelujejo po zaključku projekta).O.2.1 – Inovativna rešitev za preprečevanje kraških požarov in zgodnje opozarjanje
To je osrednji tehnološki rezultat projekta: čezmejna digitalna platforma, ki združuje prvo skupno zgodovinsko podatkovno zbirko Italije in Slovenije (več kot 5,2 milijona meteoroloških zapisov, skoraj 4.000 zabeleženih požarov), lokalno umerjen napovedni indeks Karst Fire Weather Index (K-FWI), omrežje meteoroloških postaj in IoT senzorjev ("elektronskih nosov"), sistem zgodnjega opozarjanja v štirih jezikih ter javni portal (https://kf50.infordata.it/portal). Kombinirani model zazna 77,5 % požarov v primerjavi z 29 % pri tradicionalnem meteorološkem pristopu. Platforma je že v uporabi: 33 organizacij ima odobrene uporabniške račune, register vsebuje 423 lokacij in 410 gasilskih ekip, javni portal pa je v enem mesecu zabeležil skoraj 3.500 ogledov. Rezultat ustreza kazalniku 2.1.1 (skupno oblikovani pilotni ukrepi).Skupaj trije rezultati dokazujejo, da je projekt Karst Firewall 5.0 znanstveno analizo in čezmejno sodelovanje uspešno pretvoril v delujočo, javno dostopno rešitev, ki bo Krasu koristila tudi po zaključku projekta.
