Cilj politike: CP2 - Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti

Specifični cilj: SC 7 -  Izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi v mestnem okolju, in zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja

Tipologija: Standardni projekt

Kratek opis projekta: Projekt Kras4us se ukvarja predvsem s izzivi skladnimi s cilji Agende ZN 2030 za trajnostni razvoj in strategijami EU o podnebnih spremembah, kjer se poudarja aktivno varovanje in ohranjanje visoke stopnje in razpršenosti biotske raznovrstnosti na edinstvenem in ogroženem območju Krasa. S prvim delovnim sklopom (DS) bomo izvedli tri pilotne akcije, ki bodo podprle naše cilje vezane na zeleno infrastrukturo. Zeleno infrastrukturo kot so travišča, kali in suhozidi bomo poudarjali ne le iz vidika pomena za ohranjanje biodiverzitete temveč tudi kot izjemno kulturno dediščino, katere prepoznavnost je del kraške identitete. V drugem DS bomo preverjali stanje biodiverzitete na območjih požarišč z različnimi načini upravljanja in identificirali območja, kjer je stanje populacij indikatorskih vrst ugodno in kakšen je vpliv različnih upravljavskih praks po požarih na Krasu. Izvedena metodologija in rezultati študije bodo omogočili postavitev dobrih izhodišč za prihodnje monitoringe. Poleg tega bo monitoring izbranih indikatorskih vrst prvič izveden na manjkrat uporabljenih in spremljanih varstveno pomembnih vrstah (tri od petih vrst so celo izjemno malo poznane; kačar, podhujka in peresasta bodalica), katerim želimo omogočiti večjo prepoznavnost v luči njihove karizmatičnosti in indikatorskih vlog. Končna strateška vloga projekta Kras4us pa se zaokroži s pilotnimi ukrepi in študijami v tretjem DS, ker se bo razvijalo možnosti krožnih ekonomij z uporabo biomase iz kraških območij, med drugimi tudi požarišč, zaraščajoče “gmajne” in lesa tujerodnih invazivnih vrst. Čezmejno sodelovanje bo omogočilo delitev skupnih pristopov spremljanja in ukrepov za zaščito podobnih čezmejnih habitatov na Krasu. Opredelitev in razvoj krožnih ekonomij z uporabo biomase kot energije bo prvič uporabljena na čezmejnem območju Krasa. Komunikacija bo izvedena na treh ravneh: prva je namenjena partnerstvu (kjer bomo projektni partnerji skupaj s pridruženimi partnerji razvijali naloge in strategijo projekta), druga je namenjena strokovni javnosti in sektorskim izvajalcem, tretja pa širši javnosti, z namenom krepitve znanja in razumevanja biodiverzitete širšega čezmejnega prostora Krasa.