Za glasbenika, kot je bil Giuseppe Tartini, ki ga opisujejo kot prvega violinista Evrope in največjega skladatelja svojega časa, glasbenega teoretika in velikega učitelja, so bile Benetke neizogiben referenčni kraj v njegovem življenju, ki je bilo deloma pustolovsko, deloma pa ustaljeno. Razstava, postavljena na Konservatoriju za glasbo Benedetto Marcello v Benetkah, vabi k odkrivanju poklicnih odnosov, ki jih je glasbenik vzdrževal v mestu, pri čemer opozarja na kraje, kjer je igral in poučeval, ter razkriva mrežo človeških odnosov, ki jih je vzpostavil z aristokrati in duhovniki, z učenci in sopotniki. Prav tako obnavlja nekatere sledi njegove dragocene rokopisne in tiskane glasbene ustvarjalnosti, ki jo sestavljajo sakralna instrumentalna in vokalna glasba, priročniki in glasbeno-teoretični traktati, ohranjeni v beneških knjižnicah.
