Pogovarjali smo se z Massimilianom Grancerijem Bradaschio, strokovnjakom za prostorsko načrtovanje po izobrazbi in poklicu, raziskovalcem na Univerzi v Benetkah in vodjo projekta KARST Firewall 5.0, o tem, kako lahko čezmejno prostorsko načrtovanje, znanstvene analize in sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi institucijami zmanjšajo ranljivost za gozdne požare na Krasu. Pogovor se je osredotočil na to, kako kompleksne podatke in raziskave pretvoriti v praktična, skupna orodja in ukrepe, ki skupnostim pomagajo pri preprečevanju požarov in prilagajanju podnebnim spremembam.
Za začetek nam je razložil, kaj projekt Karst pravzaprav pomeni. »Karst Firewall« pomeni protipožarni zid za Kras. Ideja je pomagati tistim, ki se ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem in upravljanjem gozdnih ter travniških površin, da bi zmanjšali ranljivost za gozdne požare, ki so v zadnjih letih vse pogostejši in imajo vse bolj negativne posledice.«
Kakšna je natančna vloga IUAV v projektu?
Poleg vodenja partnerstva je IUAV odgovoren za prostorske analize in predloge, s poudarkom na analizi tveganja in ranljivosti kraške regije za gozdne požare. Cilj je zagotoviti katalog rešitev, ki zmanjšujejo požarno ranljivost ne le s prostorskimi in okoljskimi ukrepi, temveč tudi s krepitvijo institucionalnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo.
Glede projektnih aktivnosti: lahko pojasnite koordinacijo znotraj partnerstva? Kako odprete znanstveno partnerstvo in hkrati vključite tudi druge partnerje? Kako to deluje v praksi?
Delujemo kot vodilni partner in usklajujemo večino aktivnosti znotraj močnega in dobro uravnoteženega partnerstva. Naši znanstveni partnerji izvajajo geografske in statistične analize, zasebni partnerji prispevajo tehnološko in praktično znanje, nevladne organizacije in občine pa terenske izkušnje ter vpogled v lokalno realnost. IUAV dodaja dolgoletne izkušnje na področju prostorskega načrtovanja, pri čemer združujemo prostorske in geostatistične analize s participativnimi in ekološkimi pristopi, da bi naslovili kompleksne izzive, kot je prilagajanje podnebnim spremembam. Takšna struktura nam omogoča vključevanje različnih perspektiv, spodbujanje dialoga med deležniki ter zagotavlja, da se znanstveni rezultati prenesejo v praktične, skupne ukrepe na terenu.
Ste bili že vključeni v druge projekte?
Da, imamo obsežne izkušnje z evropskimi projekti, vključno s pobudami Interreg, LIFE in LIFE+, zlasti na področju okoljskih in podnebnih tem. Naše delo vedno poteka na terenu, v tesnem sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi, s ciljem oblikovati rešitve ter ustvariti pogoje za učinkovito prostorsko načrtovanje in upravljanje tveganj.
Torej je facilitacija ključna. Bi lahko zdaj podrobneje pojasnili, kaj vaše delo dejansko obsega: kaj pomeni prostorsko načrtovanje v kontekstu zmanjševanja požarne ogroženosti?
Prostorsko načrtovanje v tem kontekstu pomeni oblikovanje podrobne geografske podlage znanja, ki se začne z izdelavo kart ranljivosti in nevarnosti, s katerimi prepoznamo območja, ki so najbolj izpostavljena gozdnim požarom. Te karte se nato preverijo in potrdijo z italijanskim in slovenskim gozdarskim korpusom ter služijo kot podlaga občinam pri pripravi akcijskih načrtov. IUAV ta proces podpira z analizami, usmeritvami in priporočili, občine pa prevzamejo odgovornost za izvajanje ukrepov na terenu.
Lahko bolj konkretno opišete, kako to deluje - orodja, metode in kako ustvarite karto ranljivosti? V tehničnih podrobnostih?
Karte ranljivosti izdelujemo s pomočjo GIS (geografskega informacijskega sistema), ki združuje satelitske posnetke in vektorske podatke v večplastne analize, obdelane z algoritmi. Končna karta prikazuje območja od nizke do visoke ranljivosti, vizualno predstavljena na celotnem območju z barvnim prelivom.
Kaj vas osebno pri tem delu najbolj navdušuje?
V osnovi sem geograf in najbolj me navdušuje, ko lahko analize pretvorimo v praktične rešitve, ki izboljšujejo prostor. Posebej zadovoljivo je zapolnjevati vrzeli v znanju, sodelovati z raznolikimi strokovnjaki ter poskrbeti, da so raziskave resnično uporabne tudi izven akademskega sveta.
Kakšni so trenutni rezultati projekta? Kje ste v projektu?
Do zdaj smo izdelali karte, zaključili poročilo o podnebnih projekcijah ter predstavili prve projektne rezultate, vključno s statističnimi analizami in napovednim modelom požarov. Naslednji koraki vključujejo odstranjevanje najbolj vnetljivih dreves, obnovo suhih kraških zidov kot protipožarnih pregrad ter ponovno oživitev kraških pašnikov, ki podpirajo tradicionalne dejavnosti preživetja, kot sta kozjereja in vinarstvo.
Govorimo torej o klasičnih in naravnih cikličnih procesih. Kaj pa je v tem kontekstu specifično glede sodelovanja?
Na kraškem območju je sodelovanje nujno, da presežemo zgodovinske in kulturne delitve med italijansko- in slovensko govorečimi skupnostmi ter ustvarimo enoten pristop k požarnemu tveganju in prilagajanju podnebju. Karst Firewall 5.0 se osredotoča na krepitev institucionalnih zmogljivosti, prenos znanja in transdisciplinarno sodelovanje, da bodo rešitve lokalno učinkovite. Te rešitve so zasnovane tako, da so prenosljive tudi v druga območja z visokim tveganjem izven Krasa. Z vključevanjem družbenih, ekoloških in tehnoloških vidikov ter aktivnim vključevanjem lokalnega prebivalstva projekt lokalne izzive spreminja v prednosti ter spodbuja dolgoročno čezmejno sodelovanje.
Prava odpornost na Krasu se začne dolgo pred tem, ko se pojavijo plameni. Temelji na vsakodnevnem načrtovanju - upravljanju dreves in pašnikov, ohranjanju ekološkega ravnovesja ter uporabi tehnologije za zgodnje zaznavanje požara. Zgodnje odkrivanje zmanjšuje tveganja za ljudi, skupnosti in infrastrukturo ter omogoča učinkovitejšo rabo virov. Z integracijo ravnanj posameznikov, skupnosti in institucij s krajino projekt kaže, da je preventiva v običajnih razmerah najučinkovitejše varovalo.
Ta intervju je del serije Čezmejni pogovori, ki združuje glasove z obeh strani italijansko-slovenske meje. Skozi projekt Karst Firewall 5.0 serija prikazuje znanje, zgodbe in vsakdanje izkušnje tistih, ki delajo za večjo odpornost v pokrajini, ki jo vse bolj oblikujejo podnebne spremembe.
