OV sredo, 25. februarja 2026, je na ribogojnici Ribogojnica Mihovc v Kamniku v Sloveniji potekal dogodek »Circular Rainbow Lab – Posvetovanje s skupino slovenskih ribogojcev«, organiziran v okviru projekta CIRCULAR RAINBOW.
Circular Rainbow Lab je proces dialoga in sodelovanja med ribogojci, raziskovalci, strokovnjaki in predstavniki institucij, katerega namen je opredeliti konkretne rešitve za podporo prehodu sektorja gojenja postrvi na bolj trajnostne, učinkovite in podnebnim spremembam odporne proizvodne modele.
Srečanje je predstavljalo fazo posvetovanja s skupino slovenskih ribogojcev, ki je sledila začetni anketi in izboru ribogojnic, zainteresiranih za prehod. Njegov namen je bil obravnavati priložnosti in izzive, povezane s prehodom ribogojnic s tradicionalnih pretočnih sistemov (FTS) na hibridne sisteme (HFS) in recirkulacijske akvakulturne sisteme (RAS), ter spodbujati razvoj krožnega modela gojenja postrvi, ki je okoljsko in gospodarsko trajnosten ter se lahko odziva na izzive podnebnih sprememb.
Srečanja so se udeležili trije slovenski ribogojci, ki jih zanima možnost preoblikovanja njihovih obratov, ter predstavniki KGZS – Zavod KR. Povabljeni so bili tudi predstavniki Sektorja za ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP), z namenom spodbujanja dialoga med izvajalci dejavnosti in pristojnimi institucijami.
V okviru srečanja so bili predstavljeni cilji projekta Circular Rainbow in glavne značilnosti recirkulacijskih akvakulturnih sistemov (RAS), s posebnim poudarkom na tehničnih, upravljavskih in ekonomskih vidikih prehoda.
Miha Štular (KGZS – Zavod KR) je predstavil tehnično-ekonomske analize, pripravljene za vsako ribogojnico posebej, vključno z ocenami proizvodnih stroškov šarenke v scenariju uporabe sistema RAS. Te ocene so ribogojcem omogočile boljše razumevanje vpliva tehnoloških sprememb na strukturo stroškov in predvidene proizvodne stroške.
Posebna pozornost je bila namenjena ekonomskemu kalkulatorju, razvitemu v okviru projekta. Orodje vsakemu ribogojcu omogoča vnos podatkov za njegovo ribogojnico – med drugim obsega proizvodnje, porabe energije, stroškov krme, dela in naložb – ter izračun ključnih kazalnikov ekonomske upravičenosti naložbe, kot so doba vračila investicije, interna stopnja donosa in neto sedanja vrednost. Kot praktični primer je bil predstavljen izračun za ribogojnico Mihovc na podlagi scenarija letne proizvodnje 20 ton postrvi.
Razprava je obravnavala več operativnih in upravljavskih vidikov prehoda, med drugim:
• Obratovalni stroški in naložbe. Obravnavani so bili glavni stroški, vključno s krmo, energijo, delom, vzdrževanjem in veterinarskimi storitvami, ter potrebne naložbe v črpalke, filtracijske sisteme, dovajanje kisika, nadzorno in alarmno opremo.
• Poraba energije in obnovljivi viri energije. Poudarjena je bila večja poraba električne energije v recirkulacijskih sistemih ter predstavljene možnosti delnega pokrivanja porabe z lastnimi fotovoltaičnimi napravami v kombinaciji z električnim omrežjem.
• Digitalizacija in spremljanje parametrov. Izpostavljen je bil pomen spremljanja ključnih parametrov in digitalnega nadzora proizvodnje za učinkovitejše upravljanje ribogojnic ter večjo stabilnost proizvodnih procesov.
• Ekonomska ocena naložb. Poudarjen je bil pomen uporabe realističnih podatkov, prilagojenih posamezni ribogojnici, saj so ti bistveni za pripravo zanesljivih ocen stroškov in ekonomske vzdržnosti prehoda.
Razprava z ribogojci je pokazala, da prehod na sisteme RAS zahteva realistično oceno stroškov, ustrezen obseg proizvodnje in postopno uvajanje novih tehnologij, ob upoštevanju posebnosti in potreb posamezne ribogojnice.
Srečanje je predstavljalo pomembno priložnost za prenos projektnega znanja in razvitih orodij v proizvodni sektor, saj je spodbudilo dialog med izvajalci dejavnosti in institucijami ter ribogojcem ponudilo konkretne informacije za ocenjevanje možnosti za inovacije. Nekateri udeleženci so izrazili tudi zanimanje za nadaljevanje sodelovanja v obliki dodatnega individualnega svetovanja v okviru projekta.
Srečanje je v celoti potekalo v slovenskem jeziku, kot je predvideno v projektu, in je sledilo posvetovanju, ki je bilo 13. februarja 2026 organizirano v Italiji s skupino italijanskih ribogojcev.