V sklopu projekta KRAS-CARSO II, ki ga sofinancira Evropska Unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija, je v ponedeljek 17.3.2025 v Briškovski jami (Grotta Gigante) v Briščikih potekala delavnica za upravljavce turističnih jam na temo lampenflore v jamah. Dogodek je organiziral Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju s projektnimi partnerji Inštitutom za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, Parkom Škocjanske jame, Deželo Furlanijo Julijsko-Krajino, z vodilnim partnerjem ORA ter z gostiteljem lokacije delavnice, Briškovsko jamo (Grotta Gigante). Dogodek je v celoti potekal v slovenskem in italijanskem jeziku, za prevod je poskrbel Urad za slovenski jezik Avtonomne Dežele Furlanije Julijske Krajine.
Pojem lampenflora označuje pojav razrasti predvsem fototrofnih organizmov v bližini umetnih virov svetlobe v jamah. Turistične jame, ki imajo za ogledovanje urejeno električno razsvetljavo se vse po vrsti srečujejo z lampenfloro kot posledico uporabe svetil v jami. Lampenflora je velik izziv z vidika ohranjanja jame, jamskega inventarja in podzemnega živega sveta, kot tudi izziv za upravljavce, ki jim zelena razrast v jami vsekakor ni v ponos.
Na delavnici so bili upravljavci in jamarji iz Divaške jame (Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača), Dimnic (Jamarsko društvo Dimnice), Vilenice (Jamarsko društvo Sežana), Škocjanskih jam, Landarske jame (Grotta di S. Giovanni d'Antro), Pejce v Lascu (Grotta delle Torri di Slivia) in Briškovske jame (Grotta Gigante). Dober odziv upravljavcev jam je znak medsebojnega čezmejnega sodelovanja, želje po enotnem upravljanju jam na obeh straneh meje geoparka Kras Carso v ustanavljanju ter dokaz, da je prioriteta mnogih upravljavcev jam dolgoročno ohranjanje jam in zdravega jamskega okolja.
Udeležence delavnice so najprej pozdravili Martina Stupar z Zavoda RS za varstvo narave, direktor Briškovske jame Aldo Fedel, ter Massimo Zanetti, direktor Geološke službe Dežele Furlanije Julijske Krajine, ki je v sodelovanju s Paolom Manco predstavil mednarodne smernice za varstvo jam UIS, IUCN in upoštevanje slednjih pri osvetljevanju jam v Furlaniji Julijski Krajini. Udeleženci so nato prisluhnili strokovnem predavanju o lampenflori kot izzivu turističnih jam dr. Janeza Mulca z Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU. Predstavitev je vključevala osnovna pojasnila o tematiki, vzroke za nastanek, posledice za naravno okolje v jamah in nabor najpogostejših ukrepov za preprečevanje in odstranjevanje lampenflore. Vidike upravljanja turistične jame glede problematike omejevanja rasti lampenflore je na primeru Škocjanskih jam predstavil Samo Šturm. Predstavil je tehnične in omilitvene ukrepe, kot npr. zmanjševanje časa osvetljevanja, sektorsko osvetljevanje in zmanjševanje moči svetil. Izpostavil je tudi velik pomen rednega monitoringa in meritev stanja v jami ter redno in sprotno izvajanje ukrepov takoj, ko se lampenflora v jami pojavi. Dr. Mulec je v nadaljevanju predstavil stanje in primere lampenflore v Briškovski jami, ki je bila kasneje tudi prikazana na terenu. Predavanjem in predstavitvam je sledila razprava, kjer so se zvrstila vprašanja in komentarji na temo fizičnega odstranjevanja zarasti ter osvetljevanja jame. Udeležence je zanimal optimalen čas osvetljevanja jame, moč in vrsta svetil, pogostost monitoringa svetil, vpliv CO2, inovativne rešitve in tehnološki napredek na področju preprečevanja lampenflore.
Popoldanski del delavnice je potekal v Briškovski jami. Na izbrani lokaciji v jami sta strokovnjaka dr. Janez Mulec in Samo Šturm prikazala izvajanje meritev svetlobe, osvetlitve in temperature. Na izbranih mestih v jami sta opozorila na različne vrste zarasti glede na oddaljenost, temperaturo, prisotnost vlage in vode na substratu ter glede na čas izpostavljenosti in jakosti svetlobe. Skupino je po jami vodila tamkajšnja vodnica Federica Papi, ki je predstavila lastnosti in razmere v jami ter njeno upravljanje.
Odzivi udeležencev med in po delavnici so bili zelo pozitivni; upravljavci jam so pridobili mnoga znanja ter možnost sodelovanja s strokovnimi službami, na katere se ob morebitnih izzivih pri upravljanju z jamo lahko obrnejo. Na dogodku je bila tudi novinarka RTV Koper, kar kaže na vedno večjo prepoznavnost projekta in bodočega geoparka Kras – Carso v širši javnosti.
