Izjemna spremenljivost dotoka Reke v Škocjanske jame povzroča velika nihanja podzemne vode v kraškem sistemu, ki nastajajo zaradi zožitev v kraških kanalih. Izjemen primer je poplava iz leta 2019, ko je med 2. in 3. februarjem pretok reke v manj kot tridesetih urah narastel z 10 m³/s na več kot 300 m³/s (Slika 1). Posledično je gladina vode v Martelovem jezeru v dobrih dvanajstih urah narasla za več kot 80 metrov. Po prehodu poplavnega vala se je voda v šestnajstih urah spustila nazaj na predpoplavni nivo. Voda je zalila večji del kanjona in močno narasla tudi v Veliki in Mali dolini. Takšni poplavni dogodki globoko v kraški sistem vnesejo ogromne količine sedimenta in drugega plavja, vključno z organsko snovjo, ter pomembno vplivajo na življenje v podzemlju. Velika nihanja vode so tudi pomemben dejavnik pri razvoju kraških jam.
Na podlagi tega dogodka je nastal poseben 3D video model poplave (Slika 2), ki omogoča jasen in nazoren vpogled v dinamiko kraških voda. Hidrološke podatke so pripravili raziskovalci ZRC SAZU, Inštituta za raziskovanje krasa, v sodelovanju z Javnim zavodom Park Škocjanske jame. Pri vizualizaciji je sodelovalo podjetje Begr8 media, uporabljen pa je bil tudi podrobni 3D model jamskega sistema, ki ga je pripravil Richard Walters. Rezultat tega sodelovanja je sodobna in vizualno privlačna predstavitev, ki javnosti približa zapletene procese, ki se v naravi odvijejo v zelo kratkem času, pogosto skrito očem. Video prikazuje, kako voda v nekaj urah zapolni jamske kanale ter zalije največje dvorane, pri čemer gledalec dobi občutek, kako silovita je bila ta naravna ujma.
Projekt priprave 3D videa je bil izveden v sklopu evropskega projekta Kras–Carso II, programa Interreg med Italijo in Slovenijo, ki spodbuja čezmejno sodelovanje pri raziskovanju in upravljanju skupne naravne dediščine. S tem se je pokazalo, kako lahko evropski projekti združujejo znanstveno delo, varstvene cilje in sodobno predstavitveno tehnologijo v korist tako lokalnega okolja kot širše javnosti.
S takšnimi projekti raziskovalci in upravljavci parka ne pridobivajo le boljšega vpogleda v delovanje kraškega vodonosnika, temveč pomembno prispevajo tudi k ozaveščanju družbe o ranljivosti kraških sistemov. Poplave, kot je bila tista februarja 2019, niso zgolj spektakularni naravni pojavi, temveč tudi priložnost, da se poudari pomen varovanja kraškega sveta in razumevanja procesov, ki ga oblikujejo. Vizualizacija poplave združuje znanstvene analize, sodobne digitalne tehnologije in izobraževalno vrednost, ki presega zgolj prikazovanje naravnega pojava. Predstavitev krepi pomen povezovanja raziskovalnih institucij, javnih zavodov in zasebnih ustvarjalcev ter dokazuje, da lahko sodelovanje različnih strok pripelje do rezultatov, ki imajo tako raziskovalni kot tudi širši družbeni pomen.
Škocjanske jame, ki so del svetovne dediščine UNESCO, s tem pridobivajo novo orodje za prikazovanje svoje izjemne vrednosti, hkrati pa obiskovalcem ponujajo bolj poglobljeno razumevanje naravnih procesov. 3D video poplave iz leta 2019 ni le vizualna atrakcija, temveč predvsem dokaz, kako pomembno je povezovanje znanja in tehnologije pri varovanju in interpretaciji naravne dediščine ter pri njenem približevanju javnosti na sodoben in privlačen način.
Slika 1: Poplavljena Müllerjeva Dvorana v Škocjanskih Jamah
Slika 2: 3D vizualizacija poplave februarja 2019 v Škocjanskih jamah, v trenutku najvišjih voda
