Zakaj so požari na Krasu vse večji problem?
Kras je občutljiva in specifična pokrajina. Zanj so značilni kamnita tla, pogoste suše ter raznolika vegetacija. Gozdovi, grmišča, travniki in opuščene površine se pogosto stikajo na zelo majhnem prostoru. V sušnih obdobjih lahko takšna kombinacija zelo hitro zagori.
Dodatno tveganje predstavlja tudi zaraščanje. V preteklosti so bile številne odprte površine redno obdelovane ali uporabljene za pašo, danes pa marsikje niso več vzdrževane na enak način. Grmičevje in mlada drevesa se zato hitro širijo ter ustvarjajo dodatno gorivo za požare.
Požar v naravi zato ne izbruhne le zaradi ene iskre ali enega vročega dne. Tveganje povečujejo tudi sušno vreme, podnebne spremembe ter spremembe v rabi prostora.
Na čezmejnem območju Krasa so požari vse pogostejši, obsežnejši in bolj uničujoči. Njihove posledice pa ne vplivajo zgolj na gozdove. Dim poslabša kakovost zraka, zapirajo se ceste, poškodovani so voda, tla, rastline in živali. Posledice požara lahko zaznamujejo pokrajino še vrsto let.
Kaj nam lahko pokažejo sateliti?
Sateliti omogočajo opazovanje velikih območij iz zraka, kar je na Krasu še posebej pomembno, saj požari ne poznajo občinskih ali državnih meja. Ogenj se lahko hitro razširi med Slovenijo in Italijo, zato je treba območje obravnavati kot enoten prostor.
V raziskavi so bila vključena območja občin Miren - Kostanjevica, Komen in Devin - Nabrežina. Za spremljanje novejših požarov so raziskovalci uporabili satelitske posnetke evropskih satelitov Sentinel-2 v okviru programa Copernicus, namenjenega opazovanju Zemlje.
Sateliti Sentinel-2 ne zajemajo le običajnih barvnih fotografij, temveč tudi svetlobo, ki je človeško oko ne zazna, na primer bližnjo infrardečo svetlobo. Na ta način je mogoče oceniti vitalnost vegetacije in prepoznati pogorela območja.
Ker sateliti isto območje snemajo večkrat, lahko raziskovalci primerjajo stanje pred požarom, takoj po njem in med kasnejšim obnavljanjem pokrajine. Tako lahko natančno spremljajo velikost požganih površin in spremembe skozi čas.
Kako satelitski posnetki pokažejo območja požara?
Raziskovalci ne iščejo zgolj vidnih sledi požara na fotografijah. Uporabljajo tudi posebne matematične izračune oziroma indekse, ki primerjajo različne vrste svetlobe, zabeležene na satelitskih posnetkih.
Načelo je preprosto: zdrava vegetacija, požgana tla in gola zemlja odbijajo svetlobo na različne načine.
V raziskavi sta bila za prepoznavanje požganih območij uporabljena indeksa BAI in BAIS2, medtem ko je indeks NDVI prikazoval stanje vegetacije. NDVI je ena najpogosteje uporabljenih metod za spremljanje vegetacije iz vesolja. Zdrave rastline močno odbijajo bližnjo infrardečo svetlobo in absorbirajo več rdeče svetlobe, medtem ko se poškodovana ali požgana vegetacija obnaša drugače.
Na ta način lahko raziskovalci ugotovijo, kje je vegetacija zdrava, kje je pod stresom in kje je ni več. Po požaru je to posebej pomembno za spremljanje hitrosti in uspešnosti naravne obnove.
Kako so raziskovali starejše požare?
Ker sateliti Sentinel-2 delujejo šele od leta 2015, ne omogočajo pregleda starejših požarov. Zato so raziskovalci uporabili arhiv satelitov Landsat, ki ga upravljata NASA in Geološki zavod Združenih držav Amerike (USGS). Landsat površje Zemlje spremlja že od leta 1972.
Raziskava je najprej združila evidence požarov iz Slovenije in Italije. Skupno je bilo zbranih 682 zapisov. Raziskovalci so nato izbrali požare na obravnavanem območju in se osredotočili na tiste, večje od 0,5 hektarja, saj je manjše požare na starejših satelitskih posnetkih težje jasno zaznati.
Za vsak požar so poiskali primerne satelitske posnetke iz obdobja pred požarom in po njem. Zaradi oblakov, senc ali slabše kakovosti slik je bilo to včasih zahtevno, zato so morali v nekaterih primerih uporabiti posnetke z drugih datumov ali združevati več slik.
Na koncu jim je uspelo natančno kartirati 171 požarov, kar je omogočilo vzpostavitev uporabne čezmejne baze podatkov o požarih in največjih pogorelih območjih.
Zakaj so pomembni tudi droni?
Čeprav so sateliti izjemno uporabni, ne morejo prikazati vseh podrobnosti. Pokrajina Krasa se lahko močno spremeni že na kratki razdalji. Na nekaj metrih se lahko izmenjujejo skale, travniki, grmišča, gozdni robovi, gola tla ali vrtače.
Zato so raziskovalci na pilotnem območju v občini Miren - Kostanjevica uporabili tudi drone. Ti so maja, julija in novembra 2025 ter februarja 2026 zajeli zelo podrobne posnetke območja.
Na podlagi teh posnetkov so nastali barvni zemljevidi, vegetacijski prikazi, modeli površja in tridimenzionalni oblaki točk. Raziskovalci so tako lahko spremljali drobne spremembe vegetacije in tal skozi različne letne čase.
Droni so še posebej uporabni po požarih, saj omogočajo spremljanje območij, kjer se vegetacija obnavlja hitreje, in območij, kjer tla ostajajo gola ali poškodovana dlje časa.
Kako se narava obnavlja po požaru?
Obnova po požaru ni povsod enaka. Na pilotnem območju občine Miren - Kostanjevica, ki sta ga močno prizadela velika požara leta 2003 in 2022, se je vegetacija vračala neenakomerno.
Nekatera območja so si opomogla hitreje, druga so dlje časa ostala odprta in suha. Hitrejša obnova je bila opazna ob robovih vegetacije, med travniki in gozdovi ter v manjših ugodnih območjih, kot so vrtače.
Vrtače pogosto zadržujejo več vlage in prsti, zato se vegetacija tam lažje obnovi. Na odprtih, kamnitih in suhih površinah pa je obnova počasnejša zaradi pomanjkanja zemlje in sence.
To je pomembno spoznanje, saj pogosto mislimo, da požgano območje preprosto ponovno ozeleni. V resnici pa se vsak del pokrajine obnavlja drugače.
Kaj to pomeni za načrtovanje prostora?
Takšne raziskave pomagajo pri sprejemanju boljših odločitev za prihodnost. Če poznamo območja, kjer so se veliki požari že pojavljali, jih lahko obravnavamo kot bolj ranljiva. Če vemo, kje se narava obnavlja počasneje, lahko skrbneje načrtujemo obnovo.
Če razumemo, da zaraščanje povečuje tveganje za požare, lahko načrtujemo tudi redno upravljanje krajine. To vključuje odstranjevanje prekomernega grmičevja, ohranjanje odprtih površin ter podporo paši tam, kjer je primerna.
Na pilotnem območju so pred eno od zimskih meritev odstranili del grmičevja in pripravili območje za pašo. S tem so pokazali, da preprečevanje požarov ni zgolj naloga gasilcev, temveč tudi vprašanje upravljanja prostora in krajine.
Požarna varnost je odvisna od tega, kako skrbimo za travnike, gozdne robove, polja in opuščena zemljišča.
Zakaj je čezmejno sodelovanje pomembno?
Požari na Krasu niso samo slovenski ali italijanski problem. Pokrajina se nadaljuje čez mejo, enako pa velja tudi za požarno tveganje.
Zato Slovenija in Italija potrebujeta skupne podatke, usklajene metode in primerljive evidence požarov, satelitskih posnetkov ter terenskih opazovanj.
Prav to je ena ključnih vrednosti projekta KARST FIREWALL 5.0, v okviru katerega je bila vzpostavljena tudi skupna čezmejna baza podatkov o požarih.
Sodelovanje raziskovalcev, občin in upravljavcev prostora omogoča boljše razumevanje celotnega območja ter učinkovitejše načrtovanje preventivnih ukrepov in obnove.
Zakaj so pomembni GIS zemljevidi?
GIS pomeni geografski informacijski sistem. Gre za način povezovanja različnih podatkov z zemljevidi.
Na enem zemljevidu lahko tako združimo podatke o starih požarih, satelitske in dronske posnetke, rabo tal, naklone terena, vegetacijo in terenske zapiske.
Ko vse te informacije opazujemo skupaj, dobimo veliko jasnejšo sliko prostora.
GIS pomaga odgovarjati na pomembna praktična vprašanja: Katera območja je treba natančneje spremljati? Kje je požarno tveganje večje? Kje se bo vegetacija obnavljala počasneje? Kje bi upravljanje prostora najbolj pomagalo?
Za prebivalce pa je glavno sporočilo preprosto: sateliti, droni in GIS zemljevidi niso oddaljena orodja, namenjena zgolj znanstvenikom. Pomagajo nam bolje razumeti in zaščititi prostor, v katerem živimo.
