V okviru projekta Kras Firewall 5.0 je bila pripravljena ocena sedanjih in prihodnjih podnebnih sprememb na čezmejnem območju Krasa med Italijo in Slovenijo, s posebnim poudarkom na podnebnih dejavnikih, ki vplivajo na pojavnost in intenzivnost požarov v naravi. Analiza predstavlja pomembno strokovno podlago za nadaljnje aktivnosti projekta, zlasti za ocenjevanje nevarnosti in ranljivosti ter pripravo skupnih čezmejnih ukrepov za zmanjševanje tveganja požarov.
Poročilo temelji na pregledu in primerjavi podnebnih podatkov ter projekcij, ki jih zagotavljata Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Regionalna agencija za varstvo okolja Furlanije – Julijske krajine (ARPA FVG), ter na odprtih podnebnih podatkih projekta EURO-CORDEX. Posebna pozornost je namenjena združljivosti in primerljivosti podatkov med državama ter njihovi uporabi v geoprostorskih analizah.
Rezultati potrjujejo, da se podnebne spremembe na Krasu že izrazito kažejo, predvsem v obliki naraščanja temperatur, pogostejših vročinskih valov in tropskih noči ter vse bolj spremenljive porazdelitve padavin. Podnebne projekcije za prihodnost, zlasti v scenarijih višjih emisij, kažejo na nadaljnje segrevanje in povečanje poletnega vročinskega ter sušnega stresa, kar bo pomembno vplivalo na ranljivost gozdnih ekosistemov in povečalo tveganje za požare v naravi.
Analiza obenem izpostavlja pomen usklajenega čezmejnega upravljanja podnebnih in okoljskih podatkov ter potrebo po skupnem, strateškem pristopu k preprečevanju in obvladovanju požarov na območju Krasa.
Ključne ugotovitve
Povprečne temperature na Krasu se že več desetletij izrazito zvišujejo, zlasti v poletnem obdobju.
Opazno narašča število vročih dni (nad 30 °C) in tropskih noči, kar povečuje požarno ogroženost območja.
Padavinski trendi kažejo večjo sezonsko spremenljivost: manj padavin poleti in več pozimi, ob hkratnem povečevanju pogostosti ekstremnih padavinskih dogodkov in daljših sušnih obdobij.
Podnebne projekcije za scenarije višjih emisij (RCP8.5) napovedujejo nadaljnje segrevanje in povečano tveganje za požare v naravi.
Nacionalni podnebni podatki (ARSO, ARPA FVG) so zelo kakovostni, vendar se razlikujejo v prostorski ločljivosti in časovnih obdobjih, kar otežuje neposredno čezmejno primerljivost.
Za skupne analize nevarnosti in ranljivosti požarov so bili zato uporabljeni tudi globalni, a metodološko usklajeni podnebni podatki (CHELSA).
Celoten dokument je dostopen TUKAJ.
