V sredo, 24. 9. 2025, ob 17.00 je Ljudska univerza Ajdovščina skupaj z ostlaimi partnerji projekta BEroots v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici izvedla okroglo mizo z naslovom Sledi umetnosti v čezmejnem prostoru: neodkriti avtorji med Vipavo in Sočo. Okrogla miza je potekala pod okriljem projekta BEroots: Med rekami in lagunami – umetniške poti, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa VI-A Interreg Italija-Slovenija.
V prvem delu okrogle mize so bili predstavljeni izbrani umetniki, ki so vključeni tudi v brošuri Umetniki: med rekami in lagunami. V brošuri smo zbrali življenjske zgodbe slikarjev, kiparjev, pesnikov, skladateljev in pisateljev, ki so zaznamovali Vipavsko dolino, Sovodnje ob Soči in širšo beneško okolico. Mnoga imena so ostala v senci bolj slavnih umetnikov, v brošuri pa so dobila glas in prostor.
Na okrogli mizi je sodelovalo 5 sogovornikov, ki je predstavilo 6 umetnikov. Najprej je mikrofon dobila v roke dr. Urša Prša, ki je predstavila Franja Rojca, ljudskega pesnika. Njegova življenjska zgodba je bila izjemno razgibana, saj je bil rojen leta 1914, v začetku prve svetovne vojne. Bil je vsestransko razgledan, s strokovnim znanjem iz svojega poklica. Bil je aktiven tudi na gospodarskem, predvsem finančnem področju. Ukvarjal se je z domačo zgodovino, se ukvarjal z besedo in z zbiranjem narodnega blaga, zlasti sovodenjskih domačih izrazov. Pisal je pesmi, ki jih je posvetil tudi krajevni zgodovini, domoljubni tematiki in narodnostni problematiki. Dr. Prša je predala mikrofon Lucu Vendrame, zgodovinarju in profesorju, ki je predstavil Ippolita Nieva. Slednji je avtor enega največjih sodobnih italijanskih romanov Izpovedi Italijana. Njegova izjava »rodil sem se kot Benečan, umrl bom kot Italijan,« lepo ponazarja gibanje Risorgimento (gibanje zedinjene Italije). S svojim delom, v katerem glavni junak prepleta svojo osebno zgodbo z zgodovinskimi dogodki Risorgimenta, je med nesmrtna območja italijanske proze umestil mejna območja med deželi Veneto in Furlanijo. Naslednji sogovornik Jurij Rosa je predstavil vipavskega slavčka Frana Žgurja. Njegove pesmi, ki so nastajale pod vplivom kulturnega vrenja v domači vasi, odražajo ljubezen do domače zemlje, domovine, življenjske mejnike, verske praznike, ljudske običaje in naravo ter drage osebe. Izdal je dva kratka izbora svojih pesmi pa tudi obsežnejšo zbirko Pomladančki. Petra Butkoviča Domna je predstavila Marija Češčut. Peter Butkovič Domen je bil mož mnogih poklicev. Bil je duhovnik, pesnik, pisatelj, prevajalec in ugankar. Bil je organizator kulturnega življenja, prevajal je kar iz 14 jezikov, v njegovih delih je zaslediti avtobiografski naboj. Peter Butkovič Domen velja za očeta slovenskega ugankarstva in tudi ugankarska teoretika. Po ugankah smo se preselili k glasbi in hrupu – Michele Lipani, podžupan občine Portuguaro, je predstavil Luigija Russola, človeka raznovrstnih talentov. Bil je izbiren glasbeni skladatelj, slikar in izumitelj. Bil je eden izmed ustanoviteljev futurističnega gibanja, napisal pa je tudi manifest umetnost hrupa, kar ga postavlja kot pionirja eksperimentalne glasbe. Kot zadnji umetnik je bil predstavljen Stanko Premrl, ki ga je predstavil zgodovinar Jurij Rosa. Stanko Premrl je bil duhovnik, a tudi avtor osupljivega opusa slovenske sakralne glasbe. Zaslužen je bil tako za razcvet cerkvene kot tudi posvetne glasbe, znan pa je bil tudi kot izjemen orgelski virtuoz. Najbolj znan je po uglasbitvi Prešernove Zdravljice, ki je postala slovenska himna.
V drugem delu okrogle mize sta prof. dr. Tadeja Jere Jakulin in dr. Meta Furlan predstavili strokovno monografijo Tematska pot kot strategija vseživljenjskega učenja ter tri digitalne tematske poti, namenjene družinam, starejšim in šolam. Tematske poti so več kot sprehod po kulturni krajini – so oblika učenja, ki združuje gibanje, raziskovanje in doživljanje dediščine skozi umetnost. Kot poudarja monografija, poti spodbujajo radovednost, ustvarjajo priložnosti za medgeneracijsko povezovanje ter krepijo zavest, da je dediščina del naše identitete in hkrati prostor dialoga.
Digitalne poti, ki so nastale v okviru projekta BEroots, prinašajo kulturne vsebine na sodoben način. Udeležencem omogočajo, da z uporabo aplikacije na terenu odkrivajo zgodbe, se vključujejo v naloge in tako dediščino spoznavajo dejavno, skozi igro in raziskovanje. Namenjene so družinam, ki iščejo skupno doživetje, starejšim, ki želijo dediščino približati v dostopni obliki, ter šolam, kjer jih učitelji lahko vključijo kot inovativno učno orodje.
Okroglo mizo je povezoval Artur Lipovž, ki je spretno povezal goste in umetnike, besedo in pesem, preteklost in sedanjost.
