Ljudska univerza Ajdovščina je 13. maja 2026 organizirala pilotni obisk v okviru projekta BEroots – Med rekami in lagunami: umetniške poti. Hišo Zdravljica v Podnanosu so obiskali učenci 4. in 5. razreda Osnovne šole Peter Butkovič - Domen iz Sovodenj ob Soči v Italiji.
Obisk se je začel v Hiši Zdravljica, ki je bila v okviru projekta BEroots prenovljena in urejena. Učenci so spoznavali nastanek Prešernove Zdravljice in njeno posebno vez z Vipavsko dolino. Ključno vlogo pri nastanku pesmi je imel duhovnik Matija Vertovec, ki je vse svoje življenje deloval na Vipavskem in nazadnje umrl prav v Podnanosu. Bil je poliglot, strasten raziskovalec in pisec, ki ga je med vsemi področji najbolj zanimalo vinogradništvo in kletarstvo. Leta 1843 je v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil prispevek Vinske terte hvala in v njem javno pozval Franceta Prešerna, naj spesni hvalnico trti. Prešeren je leto kasneje napisal Zdravljico, njena sedma kitica pa je danes slovenska himna.
Zdravljico je uglasbil Stanko Premrl, rojen v Podnanosu. Uglasbil jo je leta 1905 med študijem na dunajskem konservatoriju, med počitnicami v domačih krajih, ko mu je napev po lastnih besedah prišel v uho na Lozicah. Skladbo je dokončal na Dunaju in jo objavil v glasbeni reviji Novi akordi. Premrlov napev so skupaj s sedmo kitico Prešernove pesmi izbrali za slovensko himno. Premrl je bil izjemno plodovit skladatelj, ki je v svojem opusu zapustil prek 2000 glasbenih del.
Nadaljevali smo z ogledom Podnanosa, kjer smo spoznavali arhitekturne značilnosti vasi in njeno zgodovinsko ozadje, ki je neločljivo prepleteno z zgodbama Vertovca in Premrla.
Pot nas je vodila tudi v Vipavo, kjer smo si ogledali baročni dvorec Lanthieri, ki so ga zgradili grofje Lanthieri leta 1659 in ki danes velja za kulturni spomenik državnega pomena. Ob dvorcu smo si ogledali tudi izvire reke Vipave in spoznavali zgodovino mesta ter geografske značilnosti Vipavske doline.
Obisk je s strokovnim vodenjem vodila turistična vodička Jana Kete.
