V besedi meja se skriva mnogo pomenov. Otroci že od najzgodnejšega otroštva spoznavajo družbene meje. Na poti v odraslost človek spoznava pomen regionalnih in državnih mej, kaj dobrega le-te prinašajo in kaj odvzemajo. Meje ločujejo poznano od nepoznanega. Naše od njihovega. Pogum, radovednost, beg nas lahko popeljejo čez mejo v neznano, pa naj bo to odhod čez državno mejo ali odkrivanje kulture priseljencev v naš kraj. S tem se učimo in odkrivamo, ali je nepoznano res nam tuje ali pa se v tujem najde tudi kanček poznanega in smo vsi eno.
Tolminski muzej je v petek, 13. junija 2025 organiziral pogovorni večer na temo zgodb in življenja ob meji. Fenomen meje je bil obravnavan z več vidikov: kulturnega, zgodovinskega in geografskega, to vse vezano na obmejno območje med Furlanijo Julijsko krajino in Zgornjim Posočjem. Govora je bilo o dobrih praksah z namenom vzpostavljanja trajnostnega in čezmejnega kulturnega turizma.
Po pozdravnih nagovorih mag. Tadeja Korena, direktorja Tolminskega muzeja in Giulie Coradazzi iz Občine Tolmezzo (Tolmeč) je pogovor vodil dr. Marko Klavora iz Goriškega muzeja. Mejne zgodbe so z obiskovalci delili gostje dr. Aleksej Kalc, zgodovinar, zaposlen na ZRC SAZU Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije; Mara Černic, politologinja, ki vrsto let deluje v nacionalnih in mednarodnih projektih iz področja kulture; Lojza Batistič (Luisa Battistig), skrbnica etnografskega Muzeja varha Matajurja v vasi Mašera tudi predsednica Planinske družine Benečije; Branko Medveš, lastnik turistične kmetije Jelenov breg pod Matajurjem in Aljaž Škrlep, član društva Robida, ki deluje v vasi Topolóve v Benečiji.
Tematika meje je goste spodbudila k razmišljanju o večplastnih vidikih človeških odnosov na meji in življenju na geografsko raznolikem območju. Življenje v Trstu in njegovem zaledju ter na območju Gorice in Nove Gorice je bilo in je drugačno kot v vaseh v Benečiji pod Matajurjem ali vaseh na slovenski strani Matajurja. Meja je za seboj pustila številne zgodbe, tudi tragične, ter krojila usode ljudi in družin. Danes življenje na tem območju piše nove zgodbe in čeprav se vasi ob meji Zgornjega Posočja praznijo, pa nekateri mladi v teh vaseh vidijo tudi priložnosti. Eden takih je Novogoričan, Aljaž Škrlep, ki je Topolóvo izbral za svoje stalno bivališče. Društvo Robida, v okviru katerega so zbrani mladi umetniki in izobraženci, pa na svojstven način ponovno osmišljajo življenje na podeželju. Mara Černic je posebej izpostavila primer čezmejne evropske prestolnice kulture GO!2025, ki na območju dveh mest, Nove Gorice in Gorice, spreminja poglede na obmejni prostor. Pogovorni večer je dr. Klavora zaključil z mislijo italijanske zgodovinarke Luise Passerini: "Biti sam, lokalen, provincialen, sposoben vztrajati, je edino, kar daje vsebino mednarodnosti."
Dogodek v Tolminskem muzeju je bil umeščen v čezmejni literarni festival Tolmeč Po knjižnih poteh / Tolmezzo Vie dei libri in je kot edini potekal izven kraja prireditve. Festival je potekal v kraju Tolmezzo (Tolmeč) med 13. in 15. junijem 2025. V tretji ediciji mu je bil prvič dodan čezmejni pečat, kar je omogočil projekt DANTE.
