Participativni proces projekta SANITAS, ki je namenjen krepitvi sodelovanja med državama za izboljšanje upravljanja izrednih razmer ter zagotavljanje učinkovitejšega odziva zdravstvenih in reševalnih služb na čezmejnem območju, se nadaljuje.
V četrtek, 18. junija, je v X-Centru v Novi Gorici potekala druga delavnica za deležnike iz regije. Srečanje je predstavljalo naravno nadaljevanje dela, začetega 4. junija v GO! Centru v Gorici, ko so udeleženci analizirali glavne izzive, ki se lahko pojavijo pri upravljanju izrednih razmer v čezmejnem kontekstu.
Na prvem srečanju je razprava temeljila na dveh hipotetičnih, a realističnih scenarijih – vročinskem valu in poplavi – ki sta služila kot osnova za prepoznavanje operativnih, organizacijskih in komunikacijskih ovir, ki se lahko pojavijo v kriznih situacijah na italijanskem in slovenskem ozemlju.
Druga delavnica je pozornost preusmerila od izzivov k možnim rešitvam. S participativno metodologijo, ki je vključevala individualno razmišljanje, razpravo med udeleženci in skupinsko delo, so udeleženci oblikovali operativne predloge in določili prednostne naloge za prihodnje mesece.
Razprava je omogočila zbiranje obsežnega nabora strokovnih izkušenj in operativnega znanja, pridobljenega neposredno na terenu. Ta prispevek predstavlja enega ključnih elementov projekta SANITAS: oblikovanje protokola ne temelji na teoretičnem pristopu, temveč vključuje konkretne izkušnje tistih, ki vsakodnevno delujejo na področju upravljanja izrednih razmer, zdravstvene oskrbe, reševanja in civilne zaščite.
Med prednostnimi temami je bila izpostavljena potreba po opredelitvi skupnih postopkov med različnimi deležniki pri upravljanju izrednih razmer, da bi zagotovili hitrejše, usklajene in učinkovitejše intervencije tudi v zelo kompleksnih situacijah. Udeleženci so poudarili tudi pomen krepitve komunikacijskih in koordinacijskih orodij med institucijami in operaterji ter spodbujanja skupnega jezika in bolj usklajenih operativnih pristopov.
Posebna pozornost je bila namenjena opredelitvi skupnih meril za določanje prioritet intervencij, razjasnitvi vlog in odgovornosti različnih deležnikov ter odpravljanju organizacijskih in pravnih ovir, ki otežujejo čezmejno sodelovanje. Razprava je poudarila tudi pomen vzpostavitve skupnih referenčnih okvirov, tako postopkovnih kot terminoloških, za lažje sodelovanje med službami v različnih administrativnih in pravnih sistemih.
Delavnice so se udeležili predstavniki ASUGI, Civilne zaščite mestne občine Nova Gorica, Rdečega križa Gorizia, Rdečega križa Palmanova, Italijanskega Rdečega križa Monfalcone, GENG, NMP Ajdovščina, Občine Ajdovščina, Splošne bolnišnice Nova Gorica, Civilne zaščite občine Gorizia, SORES FVG, VDC Nova Gorica, Zdravstvenega doma Nova Gorica in Zdravstvenega doma Tolmin.
Opravljeno delo je prispevalo tudi k natančnejši opredelitvi deležnikov in operativnih kontekstov, ki jih bo treba upoštevati v naslednji fazi projekta. Zbrani predlogi bodo podlaga za končno okroglo mizo, predvideno v drugi polovici leta 2026, ki bo združila deležnike in pristojne organe z namenom konsolidacije prispevkov ter opredelitve vsebine prihodnjega čezmejnega protokola primarne zdravstvene oskrbe med Italijo in Slovenijo.
