V parku ob Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so uradno odprli novo podnebno zavetje – osenčen paviljon, ki pacientom, njihovim svojcem, obiskovalcem in zaposlenim omogoča prijeten prostor za počitek in umik v času vse pogostejših vročinskih valov.
Dobro načrtovane zelene površine imajo pomembno vlogo pri prilagajanju mest na podnebne spremembe. V zdravstvenem okolju zmanjšujejo toplotno obremenitev, prispevajo k boljšemu počutju pacientov in zaposlenih ter ustvarjajo prijetnejše okolje za okrevanje in delo.
Območje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana spada med najbolj toplotno obremenjene dele mesta, saj leži na izrazitem mestnem toplotnem otoku. To predstavlja poseben izziv za paciente, starejše, nosečnice, majhne otroke in druge ranljive skupine, ki zdravstvene ustanove obiskujejo tudi v najbolj vročih dneh. Podnebno zavetje zato predstavlja pomemben korak k ustvarjanju varnejšega in prijetnejšega okolja za vse uporabnike bolnišničnega kampusa.
Paviljon je nastal v sodelovanju med Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana in urbanističnim studiem Prostorož kot pilotna rešitev za prilagajanje na ekstremno vročino. Predstavlja primer, kako je mogoče z razmeroma preprostimi posegi obstoječe javne površine preoblikovati v prijetne, dostopne in varne prostore za vse uporabnike.
Ob odprtju je generalni direktor UKC Ljubljana, doc. dr. Marko Jug, poudaril, da si v UKC prizadevajo ustvarjati okolje, v katerem se bodo pacienti, njihovi svojci in zaposleni počutili čim bolj prijetno. Po njegovih besedah vsak na novo urejen prostor predstavlja pomemben prispevek k boljšemu počutju vseh uporabnikov bolnišničnega kampusa.
Predstavnica studia Prostorož Zala Velkavrh je pojasnila, da paviljon deluje kot pilotno podnebno zavetje. Meritve so pokazale, da je bila na območju paviljona najvišja izmerjena temperatura približno tri stopinje Celzija nižja od najvišje temperature na najbolj toplotno obremenjenih površinah v okolici UKC Ljubljana. Ob tem je poudarila, da paviljon ni le prostor za ohladitev, temveč tudi opozorilo na pomen ustvarjanja in ohranjanja kakovostnih zelenih javnih površin, ki bodo mesta naredile odpornejša na vse pogostejše vročinske valove.
