Benetke, ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij na svetu, so v zadnjih mesecih dobile posebnega obiskovalca – delfina vrste velika pliskavka, ki že osem mesecev prebiva v vodah Beneške lagune in pogosto plava v bližini ikoničnega Trga sv. Marka. Naravovarstvenike skrbi, da bi lahko povečano zanimanje javnosti povzročilo škodo delfinu, saj so se podobni primeri v preteklosti pogosto končali s poginom živali zaradi neprimernega ravnanja ljudi.
V novem znanstvenem članku pozivajo k zaščiti »Mimma«, samotnega delfina, ki si je za dom izbral prometno Beneško laguno, ter pozivajo javnost, naj sledi uradnim smernicam, ki omogočajo sobivanje ljudi in divjih živali ter preprečujejo vznemirjanje ali poškodbe delfina.
Članek, objavljen v reviji Frontiers in Ethology, opisuje delfinovo vedenje in izpostavlja tveganja, ki mu grozijo na območju z gostim ladijskim prometom in številnimi radovednimi opazovalci, ki se mu pogosto približujejo, da bi ga bolje videli. Avtorji članka pozivajo k spoštovanju italijanske in mednarodne zakonodaje za zagotavljanje varnosti delfina ter priporočajo pripravo posebnega akcijskega načrta za njegovo zaščito.
Velike pliskavke sicer živijo v Jadranskem morju, vendar je njihov vstop v Beneško laguno redek, še redkejše pa je, da tam ostanejo dlje časa. »Mimmo« je bil prvič opažen junija 2025 in se po osmih mesecih še vedno nahaja tam. Raziskovalci z Oddelka za primerjalno biomedicino in prehransko znanost Univerze v Padovi ter Prirodoslovnega muzeja v Benetkah delfina redno spremljajo in poročajo, da je zdrav in se uspešno prehranjuje, saj izkorišča obilico cipljev v laguni v bližini Benetk.
Da bi zmanjšali vznemirjanje in tveganje poškodb, je ekipa Univerze v Padovi pripravila kodeks ravnanja, ki določa, da morajo plovila ohranjati razdaljo najmanj 50 m od delfina, se izogibati pospeševanju, nenadnim spremembam smeri ali vzvratni vožnji ter spoštovati omejitve hitrosti. Ljudem svetujejo, naj se delfinu ne približujejo, ga ne dotikajo, ne hranijo in ne mečejo predmetov proti njemu.
Kljub tem ukrepom poročila kažejo, da so se nekateri vodeni ogledi delfinu približali, posamezniki pa so ga poskušali hraniti ali se ga dotakniti. Novembra so delfina opazili s poškodbami, ki so skladne z morebitnim udarcem ladijskega propelerja. Oblasti so nato poskušale delfina spodbuditi, naj zapusti območje pri Trgu sv. Marka. Čeprav je bil poseg sprva uspešen kot nujni ukrep, se je žival kmalu vrnila.
Avtorji so ocenili tudi izvedljivost in etične posledice morebitnih posegov za premestitev delfina, vključno z uporabo akustičnih odvračalnih naprav ali ujetjem in preselitvijo. Večino teh ukrepov so zavrnili in zaključili, da je najprimernejša strategija sprejeti prisotnost delfina ter dati prednost zaščitnim ukrepom in izobraževanju javnosti o pravilnem vedenju v bližini prostoživečih morskih živali.
Kot so zapisali: »Delfin v Beneški laguni se po najboljših močeh trudi preživeti v zahtevnih razmerah. Severni Jadran je močno prelovljen, njegovi habitati pa so degradirani. Ni presenetljivo, da lahko lagunske vode okoli Benetk, kjer je plena veliko, privabijo delfina. Zdaj se moramo naučiti sobivati, zanašati na dobre prakse upravljanja in na to divjo žival gledati s občudovanjem in spoštovanjem, ki si ju zasluži.«
Del raziskave je nastal v okviru sodelovanja dveh partnerjev v projektu Interreg Italija–Slovenija SeaInsights (ITA-SI0600267), in sicer Oddelka za primerjalno biomedicino in prehransko znanost Univerze v Padovi ter organizacije Dolphin Biology and Conservation.
Naslov članka: Case Report: The ‘dolphin of Venice’: management of a solitary bottlenose dolphin in the Venetian Lagoon
Povezava za prenos (odprt dostop): https://www.frontiersin.org/journals/ethology/articles/10.3389/fetho.2026.1770678/
Avtorji:
Giovanni Bearzi (1,2), Sandro Mazzariol (3), Luca Mizzan (4), Giuseppe Notarbartolo di Sciara (5), Marco Bonato (3), Luca Ceolotto (3) and Guido Pietroluongo (3)
1) Dolphin Biology and Conservation, Cordenons, PN, Italy
2) OceanCare, Wädenswil, Switzerland
3) Department of Comparative Biomedicine and Food Science, University of Padova, Padova, Italy
4) Natural History Museum Giancarlo Ligabue, Venice, Italy
5) Tethys Research Institute, Milan, Italy
Citiranje:
Bearzi G, Mazzariol S, Mizzan L, Notarbartolo di Sciara G, Bonato M, Ceolotto L and Pietroluongo G (2026) Case Report: The ‘dolphin of Venice’: management of a solitary bottlenose dolphin in the Venetian Lagoon. Frontiers in Ethology 5, 1770678. doi:10.3389/fetho.2026.1770678
