Okolju prijaznejša Evropa

E-NAT2CARE

Krepitev čezmejnih vezi za ohranjanje in obnavljanje območij Natura 2000 v širšem obmejnem prostoru

Trajanje

mesecev

Začetek

September 2023

Konec

December 2025

Partnerji

Celotni znesek

741.264,63 €

Prispevek ESRR

593.011,69 €

Trenutno stanje projekta

100%

Projekt

Povzetek projekta

Cilj politike: CP2 - Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti

Specifični cilj: SC 7 - Izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi v mestnem okolju, in zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja

Tipologija: Kapitalizacijski projekt

Skupni izziv UO je aktivno varovanje in ohranjanje visoke stopnje in razpršenosti biotske raznovrstnosti, ki je prisotna od Alp do morja in Krasu. Projekt E-NAT2CARE je nameraval slediti ciljem implementacije, prenosa in komunikacije, da bi uporabili in okrepili tisto, kar je ustvaril projekt NAT2CARE. Splošni cilj projekta je bil ohranjati in obnavljati biotsko raznovrstnost na UO z uresničevanjem 2 čezmejnih pilotnih ukrepov za spremljanje stanja vrst, opredeljenih kot » bioindikatorji«, ki so pokazatelji stanja ohranjenosti habitatov in biodiverzitete: Rosalia alpina in Strix uralensis. To smo izvedli z nadgradnjo, prenosom in implementacijo sistema monitoringa na osnovi inovativnih metodologij, ki bodo povečale učinkovitost in kakovost zbranih podatkov in naravovarstvenih ukrepov v zavarovanih območjih N2K in UNESCO MAB. Poleg tega je bil monitoring izbranih indikatorskih vrst prvič izveden tudi na območju slovenskega Krasa (pilotno območje MAB Parka Škocjanske jame in širšega vplivnega območja) ter tržaškega in goriškega Krasa.

Cilji

Splošni cilj projekta je bil ohranjati in obnavljati biotsko raznovrstnost na UO z uresničevanjem čezmejnih pilotnih ukrepov za spremljanje stanja vrst, opredeljenih kot » bioindikatorji«.
Skupni izziv UO je aktivno varovanje in ohranjanje visoke stopnje in razpršenosti biotske raznovrstnosti, ki je prisotna od Alp do morja in Krasu.
Projekt je nameraval slediti ciljem implementacije, prenosa in komunikacije, da bi uporabili in okrepili tisto, kar je ustvaril projekt NAT2CARE.
Nadgradnja, prenos in implementacija sistema monitoringa na osnovi inovativnih metodologij, ki bodo povečale učinkovitost in kakovost zbranih podatkov in naravovarstvenih ukrepov v zavarovanih območjih N2K in UNESCO MAB.
Monitoring izbranih indikatorskih vrst je bil prvič izveden tudi na območju slovenskega Krasa (pilotno območje MAB Parka Škocjanske jame in širšega vplivnega območja) ter tržaškega in goriškega Krasa.
Krepitev in prenos rezultatov vezanih na ekosistemske storitve (ES), s 3. pilotnim ukrepom.
Oblikovan je bil atlas ekosistemov/habitatov in ES na območju Krasa, natančneje na pilotnem območju MAB Parka Škocjanske jame.
Čezmejno sodelovanje je omogočilo delitev skupnih pristopov spremljanja in ukrepov za zaščito podobnih čezmejnih habitatov v Alpah in na Krasu. Opredelitev in kartiranje ekosistemskih storitev je evropska metodologija, ki je bila prvič uporabljena na čezmejnem območju.
Komunikacija je bila izvedena na treh ravneh: prva je namenjena partnerstvu in upravljavcem zavarovanih območij, druga je namenjena sektorskim izvajalcem, tretja širši javnosti in zaposlenim v izobraževanju.

Učinki

Rezultati vključujejo več pilotnih dejavnosti, med katere spadajo čezmejni pilotni ukrep monitoringa saproksilnih žuželk (alpski kozliček in puščavnik), čezmejni pilotni ukrep monitoringa sove kozače in njenega plena, pilotni ukrep identifikacija, kartiranja in vrednotenja ekosistemskih storitev na čezmejnem Krasu, ter skupno strategijo za ekosistemske storitve, vključno z upravljalskimi ukrepi in predlogom plačne sheme za ekosistemske storitve.

Pilotni ukrepi

Čezmejni pilotni monitoring saproksilnih žuželk

V okviru projekta je bil izveden monitoring alpskega kozlička (Rosalia alpina) in vzhodnega puščavnika (Osmoderma eremita) na področju italijanskega in slovenskega dela Julijskih Alp in prvič tudi sistematično na območju Brkinov in Istre. Z uporabo napredne metode multiferomonskih visečih prestreznih pasti smo vzorčili v dveh kontrastnih gozdnih okoljih: v hladnih, višjeležečih bukovih gozdovih alpskega območja in v toplejših, nižinskih hrastovih gozdovih kraško-submediteranskega območja. Obe vrsti sta kazalnika zdravega gozdnega ekosistema, zato ju spremljamo tam, kjer gozdovi še ohranjajo svojo naravno strukturo in pestrost.

Postavljanje visečih prestreznih pasti za monitoring saproksilnih hroščev (vir: PŠJ)

Čezmejni pilotni ukrep monitoringa sove kozače (Strix uralensis)

Monitoring sove kozače je bil izveden z uporabo gnezdilnic ter audio monitoringa in monitoringa s pomočjo termo kamer. Izveden je bil na območju Krima in Parka Škocjanske jame v Sloveniji, ter na območju Julijskih Alp v Italiji. Rezultati monitoringa potrjujejo, da je sova še vedno prisotna na vseh treh območjih in da so ta še naprej pomembna za njeno ohranjanje.

Postavljanje gnezdilnic za monitoring sove kozače (vir: NIB)

Pilotni ukrep identifikacije, kartiranja in vrednotenja ekosistemskih storitev na čezmejnem Krasu

V sklopu projekta je bila izvedena nadgradnja metodologije in opravljena kvalitativna in kvantitativna analiza ekosistemskih storitev na projektnih območjih. Za ta namen je bila opravljena identifikacija deležnikov na slovenskem in italijanskem delu Krasa, njihovo kartiranje ter ugotovljena vloga in interes pri varovanju ekosistemskih storitev. V sklopu tega je bilo izvedenih več delavnic, seminarjev in predavanj, ter pripravljen tudi videoposnetek in učni modul. Rezultat je seznam ekosistemskih storitev ter njihov prikaz na pilotnem območju Krasa (atlas).

Iskanje hroščev v Parku Škocjanske jame (vir: PŠJ)

Skupna čezmejna strategija za ekosistemske storitve, vključno z upravljalskimi ukrepi in predlogom plačilne sheme

Komunikacijske aktivnosti

Prenos znanja in krepitev strokovnih kompetenc

Izvedenih je bilo 6 profesionalnih delavnic, namenjenih strokovni javnosti (gozdarjem, obročkovalcem, raziskovalcem in upravljalcem območij). Za strokovno javnost smo pripravili informativni list, videoposnetek o pomembnosti ekosistemskih storitev (pomembno predvsem tudi za upravljalce območij) ter seminar o upravljanju zavarovanih območij. Naše aktivnosti smo predstavili na treh mednarodnih konferencah (Italija, Poljska, Litva), eno pa smo tudi organizirali (Slovenski entomološki simpozij), po koncu projekta pa bomo objavili tudi nekaj znanstvenih člankov.

Predstavitev aktivnosti projekta E-Nat2care na konferenci v Litvi (vir: PNPG)

Izobraževanje otrok, mladih in študentov

Skupno je bilo izvedenih 10 predavanj in 5 naravoslovnih dni, namenjenih študentom ter osnovnošolcem in srednješolcem, in sicer na temo biodiverzitete in habitatov, povezanih z našimi aktivnostmi in projektnim območjem. Poleg naštetega sta bila organizirana tudi dva večdnevna biološka tabora za dijake in študente.

Delavnica in predstavitev aktivnosti projekta E-Nat2care za učence in dijake (vir: PNPG)

Praktične demonstracije in aktivnosti za širšo javnost

Organizirali smo 16 dogodkov, namenjenih širši javnosti, na temo biodiverzitete na projektnem območju. Med njimi spadajo vodeni izleti, biološki večeri in poljudna predavanja. Potekali so tako v živo, kot tudi online, preko različnih platform. Poleg tega smo organizirali tudi 5 ustvarjalnih delavnic; nekatere od njih so potekale v sklopu drugih dogodkov, tako da so pritegnile številne goste. V sklopu poletne šole v PŠJ je potekala tudi enodnevna delavnica o mapiranju ekosistemskih storitev.

Poleg naštetega smo organizirali še 40 praktičnih demonstracij o tarčnih in karizmatičnih vrstah projektnega območja.