Maja 2025 smo se partnerji projekta E-Nat2Care udeležili 12. evropskega simpozija o saproksilni ekologiji (ESSE), ki je potekal v Firencah v Italiji. Gre za osrednji evropski strokovni dogodek, namenjen izmenjavi znanj in izkušenj s področja raziskovanja saproksilnih organizmov – tistih, ki so za svoj življenjski krog odvisni od odmrlega lesa. Simpozij od leta 1999 povezuje raziskovalce, naravovarstvenike in upravljavce gozdov z vse Evrope.
Na simpoziju smo sodelovali s štirimi prispevki, tremi posterji in enim predavanjem, v katerih smo predstavili ključne rezultate raziskav, ki jih izvajamo v okviru projekta. Poseben poudarek smo namenili inovativni uporabi vrstno specifičnih feromonov v kombinaciji z živolovnimi pastmi, opremljenimi s fotokamerami, kar omogoča neinvazivno in učinkovito spremljanje redkih saproksilnih vrst. Predstavili smo rezultate prvega sistematičnega popisa hroščev alpskega kozlička (Rosalia alpina) in zahodnega puščavnika (Osmoderma eremita) na čezmejnem območju nižinskih submediteranskih hrastovih gozdov v Sloveniji in Italiji. Ta habitatni tip je bil doslej pri spremljanju saproksilnih vrst večinoma prezrt, zato so novi podatki še posebej dragoceni. Rezultati kažejo, da so submediteranski hrastovi gozdovi tudi lahko dober habitat z velikim naravovarstvenim potencialom za dolgoročno ohranjanje teh dveh vrst. Sistematične popise z uporabo feromonskih pasti smo izvedli tudi v alpskem prostoru, kjer smo med drugim zabeležili prvo potrjeno prisotnost zahodnega puščavnika v Naravnem parku Julijsko Predgorje (Parco Naturale Regionale delle Prealpi Giulie). Podatki, ki smo jih pridobili s popisom pomembno dopolnjujejo obstoječe znanje o razširjenosti teh redkih in zavarovanih vrst. Poleg tega smo na simpoziju pokazali tudi, kako lahko umetni habitati učinkovito nadomestijo izgubljene naravne mikrohabitate, kot so stara votla drevesa, ki jih hrošči potrebuje za razvoj. Ti nadomestni habitati so se izkazali kot uporabno orodje tako za izboljšanje življenjskih pogojev kot tudi za ciljno spremljanje prisotnosti vrst.
Udeležba na simpoziju nam je omogočila dragoceno izmenjavo znanja z mednarodnimi kolegi in okrepila povezave za nadaljnje čezmejno sodelovanje. Naši prispevki potrjujejo, kako pomembne so inovativne, a hkrati naravi prijazne metode za učinkovito varstvo biotske raznovrstnosti v gozdnih ekosistemih.
