Pomemben del v postopku včlanitve geoparka v Unesco Globalno mrežo geoparkov je sodelovanje t.i. »aspiring« geoparkov, kar Kras - Carso je, na konferencah, delavnicah in drugih srečanjih mreže. Na teh srečanjih se bodoči geoparki predstavljajo, spoznavajo podobnosti in razlike ter se učijo iz izkušenj drugih. Globalna konferenca geoparkov poteka vsake dve leti, izmenjujoč z ravno tako bienalnimi konferencami Evropske mreže geoparkov. Letos je konferenca potekala v Čilu, v mestu Temuco v Kütralkura UNESCO Globalnem geoparku. Med več sto udeleženci iz več kot 50 držav iz celega sveta sta bila tudi dr. Matevž Novak iz Geološkega zavoda Slovenije in Martina Stupar iz Zavoda RS za varstvo narave, ki sta predstavila aktivnosti projekta KRAS-CARSO II. Konferenco je sestavljalo več vsebinskih sklopov 11GGNCONF_PROGRAMME_2025.pdf, v katerih so glede na tematiko potekala predavanja, delavnice in okrogle mize. Predstavila sta tri prispevki o geoparku Kras Carso, dve predavanji in poster. V času konference je potekal tudi t.i. »GeoFair«, kjer so se predstavljali geoparki iz celega sveta, vključno s svojimi produkti in lokalnimi izdelki. Konferenca je priložnost tudi za srečanja odborov in skupščine GGN mreže. Letos so člani izvolili novega predsednika naslednja štiri leta, to je postal Portugalec Prof. Artur A. Sá.
En dan konference je bil namenjen tudi terenskim ogledom, spoznavanju geološke dediščine Globalnega geoparka Kutralkura, upravljanju in srečanju z domačini. Kutlarkura je zaenkrat edini geopark v Čilu, geologija geoparka, kot tudi celotnega Čila je vezana na več kot 200 milijonov let tektonskih in vulkanskih procesov. Podrivanje plošče Nazca pod Južnoameriško ploščo je največji geološki proces v južni Ameriki, posledica pa konstantno dviganje mogočnih Andov. Ob vzhodni meji z Argentino je več deset še aktivnih vulkanov, na območju geoparka so še štirje, največji med njimi je vulkan Llaima, 3179 m visoki in tudi eden najbolj aktivnih vulkanov v Čilu. Območje Andov je bogato s snežno odejo, posledica tega so številna ledeniška jezera in bogata rečna mreža. Prebivalci, med katerimi so avtohtoni pripadniki ljudstva Mapuche-Pewenche, ohranjajo dediščino svojih prednikov. Predstavili so običaje, plese, rituale, hrano in pijačo ter njihov način življenja, ki se je, navkljub močnemu vplivu špancev skozi stoletja, ohranil. Danes je njihova dediščina vse bolj prepoznana in se ohranja tudi ob večji državni podpori.
Pred konferenco je bila organizirana strokovna geološka ekskurzija v puščavo Atacama, ki leži na 2400m nadmorske višine, najbolj sušno območje na svetu, ki ga na vzhodu omejujejo Andi, na zahodu pa Tihi ocean. Zaradi ekstremne (hiper)sušnosti, jasnega neba, visokega sončnega sevanja in mikrobnega življenje v ekstremnih okoljih to območje primerjajo z Marsovim površjem. Poleg tega je to območje poznano tudi po izjemnem rudnem bogastvu (največja nahajališča bakra na svetu, Čile je med največjimi proizvajalec molibdena, v slanici v podtalnici pa so visoke koncentracije litija). Velika je tudi biotska raznovrstnost, v lagunah slane ravnice in pod vulkani so prisotne vse 4 vrste plamencev, prosto v naravi pa je moč opaziti lame, guanaco, vikunje, alpake ter celo »divje« osle. Geološka dediščina je izjemna, geološki pojavi so zelo povezani s sedimenti nekdanjega oceanskega dna, posebej izstopajo dajki z debelimi plastmi kamene soli, območja nastajanja edinstvenih stromatolitov, t.i. živih kamnov v slanih lagunah in seveda vulkani, ki omejujejo celoten 1500 km dolg vzhodni rob puščave Atacama. Pod vulkani, med katerimi so tudi aktivni Licancabur, El Tatio, Lascar, Aguas Calientes in drugimi se raztezajo barvita polja vulkanskega pepela in lave, območja gejzirjev, ledeniških jezer in mokrišč, in nepregledna z redkimi šopi trave in kaktusov porasla vulkanska pokrajina. Visokogorsko območje, altiplan Atacama meji tudi na Bolivijo in Argentino. Redke in endemične rastline, najbolj izstopajo različne vrste kaktusov, in živali ter izjemna geološka dediščina tega območja so razlog za številna zavarovana območja. Upravljanje teh območij je v večini v rokah domačinov, Atacamencev, ki ohranjajo naravo in svojo dediščino.
Predstavitve in poster
Martina Stupar & Jana Preradovič; Integrating nature conservation into sustainable tourism in the classical Karst: outcomes from the KRAS-CARSO II cross-border project.
Matevž Novak: Handbook for the interpretation of geological heritage in the Kras-Carso cross-border geopark.
Ana Hrast, Alenka Poklar, Jerneja Modic & Martina Stupar: Summer on demand mobility in the cross border Kras-Carso geopark.
Avtorja besedila in fotografij: Martina Stupar in dr. Matevž Novak
