V vinogradništvu vztrajno iščemo načine za izboljšanje pridelave. Z znanjem podpiramo, da bodo pridelki večji in kakovostnejši. Nova tehnologija seveda veliko pripomore k temu, saj olajša različna opravila, izboljša njihovo natančnost in zmanjša stroške. Omogoča tudi hitrejšo reakcijo na določen dogodek in bolj usmerjen ukrep. Brezpilotni letalniki ali droni so ena takih novejših tehnologij, ki kaže velik potencial za širitev uporabe v vinogradništvu.
Precizno vinogradništvo za boljše odločitve
Danes se veliko pozornosti posveča preciznemu vinogradništvu. Namen preciznega vinogradništva je z uporabo tehnologije in analitičnih metod omogočiti učinkovitejše odločanje o različnih ukrepih v vinogradništvu. Takšna informiranost vinogradnikom omogoča boljše razporejanje razpoložljivih sredstev ter hitrejši reakcijski čas na različne pojave. Zajem takih podatkov se lahko izvaja na tleh z različnimi senzorji, ki so lahko stacionarni ali mobilni. Na tak način lahko dobimo odlične podatke, kakorkoli smo prostorsko, časovno in finančno omejeni pri nadzoru večjih površin. V vinogradništvu gre namreč za obsežne površine, kjer se običajno nahaja nekaj tisoč trsov na hektar, zato je popoln fizičen nadzor v takšnem obsegu težko izvedljiv. Potencialna rešitev za to so brezpilotni letalniki z različnimi kamerami, ki omogočajo zajem ogromne količine podatkov iz zraka v le nekaj minutah, medtem ko bi človek za isto opravilo potreboval več ur.
Brezpilotni letalniki – oči vinogradnika iz zraka
Za zajem podatkov uporabljamo termalno, multispektralno in hiperspektralno kamero. Vsaka od njih zajema podatke v različnih spektralnih območjih, kar pomeni, da lahko vidimo, kar je človeškemu očesu nevidno. Glede na želeno natančnost zajetih podatkov lahko izberemo različno višino preletov nad vinogradi. Kot kažejo raziskave, je najprimernejša višina običajno med 25 in 50 metri nad tlemi. Iz zajetih podatkov nato ustvarimo slike, ki odražajo spektralne lastnosti trsov. Trta, tako kot druge rastline, se odziva na različne dražljaje iz okolja. Ti odzivi so fiziološki (npr. povečanje temperature lista) ali metabolični (npr. sprememba koncentracije nekega metabolita). Te spremembe se odražajo v določenih spektrih, ki jih lahko zaznamo le z omenjenimi kamerami. Tako lahko v določenih razmerah opazimo odstopanja med trsi, kar nam da vedeti, da prihaja do nekih razlik.
Trenutno ti podatki sami po sebi še ne povedo nič, saj je interpretacijo meritev treba prilagoditi lastnostim določene lokacije oziroma opazovanega vinograda. Da bi ti podatki dobili pomen, jih je treba kalibrirati s podatki, pridobljenimi z meritvami na tleh določenih znanih in že ustaljenih fizioloških parametrov, ki lahko bolje pojasnijo stanje trsa. Da bi iz teh podatkov pridobili bolj konkretne informacije, so bili razviti in se še razvijajo različni indeksi in modeli, ki neposredno razlagajo stanje na podlagi podatkov, zajetih s kamerami. Seveda da bodo ti indeksi in modeli zares uporabni, pa je treba izvesti še veliko raziskav, čeprav se včasih komunicira, kot da bi bila tehnologija že zelo dovršena.
Projekt AI-GRAPE – inovacija za varstvo trte
V projektu bomo s pomočjo brezpilotnih letalnikov zajemali podatke o stanju vinogradov ter jih združevali z relevantnimi podatki, pridobljenimi na tleh, in vremenskimi podatki, z namenom izdelave modela, ki bo napovedoval povečano možnost pojava treh škodljivih insektov v vinogradih – ameriškega škržatka, pasastega grozdnega sukača in križastega grozdnega sukača. S tem modelom bomo podprli učinkovitejše odločanje pri izvajanju varnostnih ukrepov. Posledično bo tak model prinesel ekonomsko korist za vinogradnike in hkrati zmanjšal škodljiv vpliv zaščitnih sredstev na okolje, saj bo vinogradnikom v oporo glede časa in mesta izvajanja zaščitnih ukrepov.
Seveda se med projektom odpirajo različna vprašanja. Ti škodljivci povzročajo različne tipe škode. Ameriški škržatek prenaša fitoplazmo, povzročiteljico neozdravljive bolezni zlate trsne rumenice, ki povzroča propad trsa. Sukača pa povzročata fizične poškodbe na socvetju in kasneje grozdju. V prvem primeru gre za odziv na ravni celotne rastline, v drugem pa le za točkovno poškodbo, ki se morda ne odraža na širšem področju trsa. Kot omenjeno, s kamerami lahko zaznamo intenzivnost določenih spektralnih odzivov, pri čemer se spremembe dobro vidijo, če zajemajo večje območje. V primeru obeh sukačev, ki povzročajo le fizične točkovne poškodbe, pa se pojavlja dvom, ali je možno te poškodbe zaznati s kamerami.
Prihodnost tehnologije v vinogradništvu
Seveda so to šele začetki. Takšna tehnologija je zaenkrat vsaj cenovno še nedostopna povprečnim vinogradnikom. Zato je trenutno prisotna predvsem v raziskovalnem okolju ali pri izredno velikih vinogradnikih, ki imajo na voljo več finančnih sredstev. Kljub temu kaže, da se bo ta tehnologija zelo hitro razvijala in postala dostopnejša, saj ima izreden potencial. Pričakovati je, da se bodo v bližnji prihodnosti razvili še boljši in cenejši brezpilotni letalniki, različne kamere in programska oprema, ki bodo zato dostopnejši večjemu številu vinogradnikov ter bodo omogočali še natančnejši in učinkovitejši zajem podatkov iz vinogradov.
