Čas je, da delimo nekaj rezultatov o gibanjih, uporabi habitata in povezanosti velikih pliskavk v severnem Jadranu: pomembnem delu projekta SeaInsights.
Združevanje in primerjava katalogov fotoidentifikacije (fotografskih baz podatkov posameznih delfinov, ki jih prepoznamo po edinstvenih oznakah na hrbtni plavuti) italijanskega partnerja Dolphin Biology and Conservation (DBC) in slovenskega partnerja Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce (MOR) ponovno potrjujeta, kar že dolgo vemo: velike pliskavke ne poznajo meja. Kljub temu pa ta raziskava nadgrajuje naše razumevanje gibanj velikih pliskavk v regiji in kaže, da so ta gibanja obsežnejša, kot smo doslej mislili.
Območji raziskav — Benečija, kjer raziskave izvaja DBC, ter Furlanija - Julijska krajina in Slovenija, kjer raziskave izvaja MOR — si delita 75 posameznih velikih pliskavk, kar pomeni, da vsaj 9 % vseh fotoidentificiranih živali uporablja obe raziskovalni območji. To predstavlja minimalni delež, saj je dejanski obseg gibanj med območji verjetno še večji.
Večina skupnih osebkov ima široka območja gibanja, pri čemer je gibanje ene same živali obsegalo več kot 3.600 km². Rezultati prav tako kažejo, da delfini na obeh območjih kažejo različne vzorce gibanja, geografska porazdelitev skupnih živali pa razkriva izjemno individualno raznolikost.
Analiza ni pokazala spolne segregacije med skupnimi živalmi, kar nakazuje, da tako samci kot samice uporabljajo vode severnega Jadrana na podoben način, kar je skladno s prejšnjimi raziskavami. Vendar se zdi, da so delfini, ki naseljujejo vode Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, bolj "rezidentski" kot tisti v vodah Benečije, ki pa so bolj »pustolovski« in z večjimi območji gibanja.
Gre za prvo čezmejno izmenjavo podatkov s tako visoko ravnjo podrobnosti, kar pomembno širi naše razumevanje gibanj velikih pliskavk v regiji.
Podrobneje o raziskavi si lahko preberete v Poročilu 2.2.1.
