V okviru projekta Grennat je bila izvedena obsežna arboristična študija mestnega drevja v Ajdovščini. Pregled je zajemal drevesa ob prometnicah, na tlakovanih površinah, v parkih ter drugih javnih prostorih. Poleg dreves, ki so že bila evidentirana, je bilo na novo analiziranih še 262 starejših dreves, kar je prvič omogočilo celovitejši vpogled v stanje mestnega drevja na širšem območju občine.
Rezultati študije so pokazali, da je stanje mestnega drevja v Ajdovščini zelo dobro in da je bilo drevje v preteklosti ustrezno vzdrževano. Kar 86,6 % vseh pregledanih dreves je v dobrem do odličnem stanju, medtem ko jih 76,8 % izkazuje dobro do odlično vitalnost. Posebej spodbuden je podatek, da mlajša drevesa kažejo zelo dobro rast in razvojni potencial, kar zagotavlja dolgoročno pomlajevanje drevesnega fonda. Pomembna prednost mestnega drevja je tudi njegova vrstna pestrost, saj je bilo evidentiranih 38 različnih drevesnih vrst, kar prispeva k večji odpornosti urbanega ekosistema na bolezni, škodljivce in podnebne spremembe.
Z vidika varnosti je stanje prav tako ugodno. 92 % pregledanih dreves predstavlja nizko tveganje za okolico, medtem ko je bilo le 7 dreves ocenjenih kot visoko tveganih in zato zahtevajo prednostne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti. Med pregledanimi drevesi izstopa tudi 10 monumentalnih dreves, katerih prsni obseg presega 350 cm. Ta drevesa predstavljajo pomemben del naravne in kulturne dediščine mesta ter imajo izjemno krajinsko in zgodovinsko vrednost.
Študija poudarja, da mestno drevje ni zgolj estetski dodatek urbanemu prostoru, temveč pomemben del mestne infrastrukture. Drevesa opravljajo številne ekosistemske funkcije, ki postajajo zaradi podnebnih sprememb vse pomembnejše. Prispevajo k zniževanju temperatur v mestnem okolju, zmanjšujejo učinke toplotnih otokov, izboljšujejo kakovost zraka, zadržujejo padavinske vode, zmanjšujejo hrup in nudijo življenjski prostor številnim živalskim vrstam. Poleg okoljskih koristi imajo pomemben vpliv tudi na kakovost življenja prebivalcev, saj dokazano izboljšujejo psihično počutje, zmanjšujejo stres ter ustvarjajo prijetnejše in bolj zdravo bivalno okolje.
Kljub dobrim rezultatom raziskava opozarja tudi na številne izzive, s katerimi se drevesa srečujejo v urbanem prostoru. Med najpomembnejšimi so omejen prostor za razvoj koreninskega sistema, zbitost tal, pomanjkanje vode v sušnih obdobjih, vplivi prometa, onesnaženost zraka, gradbeni posegi ter mehanske poškodbe. Zaradi teh dejavnikov je načrtno in strokovno upravljanje mestnega drevja ključno za njegovo dolgoročno ohranitev.
Arboristično strokovno mnenje št. 18/2025-EV zato predstavlja pomembno strokovno podlago za nadaljnje načrtovanje, vzdrževanje in razvoj mestnega drevja v Ajdovščini. Predlagani ukrepi bodo omogočili bolj sistematično spremljanje stanja dreves, pravočasno izvajanje vzdrževalnih posegov ter načrtovanje novih zasaditev. Poseben poudarek je namenjen ohranjanju vrstne pestrosti, varnosti dreves in prilagajanju urbanega prostora na podnebne spremembe.
Zaključki študije poudarjajo, da je vlaganje v mestno drevje naložba v prihodnost, ne zgolj strošek. Drevesa predstavljajo nepogrešljiv del urbanega ekosistema, ki ga ni mogoče nadomestiti z drugo infrastrukturo. Z usklajenim sodelovanjem občine, strokovnih služb, izvajalcev in občanov lahko Ajdovščina tudi v prihodnje ohranja zdravo, varno in kakovostno mestno drevje ter postane zgled trajnostnega upravljanja urbanega zelenja v Sloveniji. Drevesa bodo tako še naprej soustvarjala prepoznavno podobo mesta, izboljševala kakovost bivanja prebivalcev in prispevala k odpornosti urbanega okolja na prihodnje podnebne in razvojne izzive.
