Si za sprehod čez eno biotsko najbolj pestrih območij v Evropi? Ni treba daleč!
(Sploh pa ne daleč, če se sprehodiš skozi slike in "potopis" v tokratni zgodbi.)
Če nas v pozni pomladi pot zanese v Čičarijo ali okolico Pivških presihajočih jezer, na Kras, Volovjo reber ali katero od planot Visokega krasa, nam bo v spominu zagotovo ostala barvitost tamkajšnjih košenic in pašnikov. Če bi se lotili preštevanja rastlinskih vrst, bi jih na enem samem travniku lahko našteli več kot sto!
Brometalno travišče pod Malo goro, bogato s krvavordečimi klinčki (Dianthus sanguineus).
Raznolikosti rastlinja ustrezata tudi velika vrstna pestrost hroščev in stenic, ki posedajo po cvetlicah in bilkah, ter raznoterost mrežekrilcev in metuljev, ki se v sončnih dneh spreletajo nad gmajno.
Na sliki na ametistasti možini (Eryngium amethystinum) poseda svetli krhlikar (Celastrina argiolus).
Pisana ščitovka (Carpocoris pudicus), predstavnica stenic, na pokončnem stoklascu (Bromopsis erecta).
Nokotin ovnič (Zygaena loti) na krvavordečem klinčku.
Predstavnik hroščev, verjetno kozliček vrste Agapanthia villosoviridescens.
Lepa je misel na to, da takšna biotsko pestra travišča predstavljajo po površini največji delež travnatih območij v Sloveniji. Gre za združbo nizkega šaša in skalnega glavinca (Carici-Centaureetum rupestris), ki se je razvila na pašnikih: tla so tamkaj tako plitva in kamnita, da se kositi ni dalo.
Na sliki se v ozadju barvitega travišča vidi pašnike, ki so še v rabi na Sveti trojici nad Petelinjskim jezerom.
Tudi na Banjšicah še pasejo.
Četudi so pašo marsikje že opustili, gmajna ostaja prepredena s suhozidovi, ki so nam lahko vodilo, če si želimo ogledati omenjeno rastlinsko združbo.
Na (nekdanjih) pašnikih rasto svetlo- in toploljubne vrste, pretežno trajnice. Visok delež slednjih nam izdaja, da pašna obremenitev tu nikdar ni bila visoka – trajnice namreč niso tako odporne na motnje (v tem primeru prepašenost) kot enoletnice. Množično vzcvetijo, še preden se tla v poletni vročini presušijo – obenem se z zgodnjim cvetenjem izognejo temu, da bi jih živina popasla, preden bi uspele razviti zrele plodove.
Na sliki je skalni glavinec (Centaurea rupestris).
Zaradi opuščanja rabe taka travišča marsikje vsaj po vrstni sestavi že spominjajo na gozdni rob – prisotnost raznih kobulnic, navadnega jesenčka, talinov, navadne potonike ali krvavordeče krvomočnice, tu in tam kakega grma ruja ali brina ter mladih drevesc, kaže na postopen prehod v listopadna grmišča ali brinovja in kasneje pionirski gozd.
Na sliki s Petrinjskega krasa bomo našteli kar nekaj grmičkov ruja in brinja.
Če so pašniki na prejšnji sliki še v uporabi, je tule primer opuščenega travišča pri Dolnjih Ležečah, ki ga je že skoraj "vzel" gozd.
Navadni jesenček (Dictamnus albus) prerašča bodaličino rušo (Stipa eriocaulis) na Sežanskem krasu.
Plodeča navadna potonika (Paeonia officinalis) in cvetoča krvavordeča krvomočnica (Geranium sanguineum) na Sežanskem krasu.
Travišče na Čavnu prerašča navadni jelenovec (Laserpitium siler), vrsta kobulnice.
Vetrovka (Thalictrum aquilegiifolium) na Mali gori.
Visoke steblike in lesnata zarast se pogosto najprej pojavijo v nekošenih vrtačah, saj so tam tla globlja in bolj sveža. Prekriva jih rahlo kisloljubna združba dlakavega gadnjaka in navadne oklasnice (Danthonio alpinae-Scorzoneretum villosae). Ker tla v ulekninah, podoljih, vrtačah in dolinicah niso kamnita (oziroma so stoletje in več nazaj kamenje iz njih odstranili), so jih tradicionalno kosili enkrat do dvakrat na leto, in ker jih niso gnojili, so se tam ohranile številne vrste kukavičevk (Orchidaceae).
Na sliki je zlatolaska (Chrysopogon gryllus), ena od značilnic tovrstnih košenic, v bližini Beke.
Dlakavi gadnjak (Scorzonera villosa), po katerem združba nosi ime, na Brestoviškem krasu. Brez razvitega stebla ga zaradi izrazito tankih listov kaj hitro lahko zamenjamo za predstavnika trav (Poaceae), čeprav spada med radičevke (Cichoriaceae).
Opisani rastlinski združbi pripadata habitatnemu tipu vzhodnosubmediteranskih suhih in polsuhih travišč – Scorzoneretalia villosae. Slednji spada, skupaj s podobnimi travišči na apnencu in dolomitu drugod po Evropi (Festuco-Brometea), med biotsko najpestrejše ekosisteme na celini.
Na sliki so travišča nad dolino reke Raše.
Tekst: Eva Ilič
Foto: Eva Ilič in Nina Lončarević
