Skip to main content
Domov
  • it
  • sl
  • en

Area riservata

  • Zaklenjena vsebina

Navigazione principale

  • Program
    • O programu
      • Trenutno stanje
      • Finančna sredstva
      • Partnersko sodelovanje
      • Pristop h komunikaciji
      • Zakonodajni okvir
      • Ostale informacije
      • Transparentna uprava
    • Programsko območje
    • Organi in službe
    • Cilji politike
      • Pametnejša Evropa
      • Okolju prijaznejša Evropa
      • Bolj socialna Evropa
      • Boljše upravljanje sodelovanja
    • Dokumenti
      • Program Interreg
      • Predpisi
      • Dokumenti Odbora za spremljanje
      • Border Orientation Paper Italy-Slovenia
      • Komunikacija in vidljivost
      • Analize
      • Strateška okoljska presoja
      • Spremljanje vplivov na okolje
      • Državne pomoči
      • Upravljanje in nadzor
      • Uredba o zasebnosti
      • Ocenjevanje Programa
      • Prihodnost po letu 2027
    • Publikacije
    • Pretekla programska obdobja
  • Projekti
    • Financirani projekti
    • Vrste projektov
      • Strateški projekti
      • Kapitalizacijski projekti
      • Standardni projekti
      • Projekti majhnega obsega
    • Izvajanje projektov
      • Komunikacija
      • Izdatki in poročanje
      • Spremembe projektov
      • Zaključek projektov
      • Video navodila in posnetki
      • Okrožnice
    • Grafična podoba
    • SMP
    • FAQ
  • Novice in dogodki
    • Novice
    • Naročila in pozivi
    • DOGODKI PROJEKTOV
    • DOGODKI PROGRAMA
    • INTERREG GO!
      • AGENDA
      • KJE SMO
      • PROJEKTNI OBISKI
      • PROGRAM ZA MLADE
        • Students4Cooperation
        • Interreg GO! Youth Event
      • NOVICE
      • SLIKE
      • KONTAKTI
  • Slike in Posnetki
  • Razpisi
    • Odprti razpisi
    • Zaključeni razpisi
  • Kontakti
  • Jems
  • 2014-2020
  • it
  • sl
  • en
Sledi nam

Main navigation

  • Program
  • Projekti
  • Novice in dogodki
  • Slike in Posnetki
  • Razpisi
  • Kontakti
  • Jems
  • 2014-2020

Main navigation

  • Novice
  • Naročila in pozivi
  • DOGODKI PROJEKTOV
  • DOGODKI PROGRAMA
  • INTERREG GO!

Barviti kraški travniki

Si za sprehod čez eno biotsko najbolj pestrih območij v Evropi? Ni treba daleč! 

(Sploh pa ne daleč, če se sprehodiš skozi slike in "potopis" v tokratni zgodbi.)

Slika
kraški travniki1

Če nas v pozni pomladi pot zanese v Čičarijo ali okolico Pivških presihajočih jezer, na Kras, Volovjo reber ali katero od planot Visokega krasa, nam bo v spominu zagotovo ostala barvitost tamkajšnjih košenic in pašnikov. Če bi se lotili preštevanja rastlinskih vrst, bi jih na enem samem travniku lahko našteli več kot sto!

 

Slika
kraški travniki1

Brometalno travišče pod Malo goro, bogato s krvavordečimi klinčki (Dianthus sanguineus).

 

Slika
kraški travniki1

Raznolikosti rastlinja ustrezata tudi velika vrstna pestrost hroščev in stenic, ki posedajo po cvetlicah in bilkah, ter raznoterost mrežekrilcev in metuljev, ki se v sončnih dneh spreletajo nad gmajno.

Na sliki na ametistasti možini (Eryngium amethystinum) poseda svetli krhlikar (Celastrina argiolus).

 

Slika
kraški travniki1

Pisana ščitovka (Carpocoris pudicus), predstavnica stenic, na pokončnem stoklascu (Bromopsis erecta).

 

Slika
kraški travniki1

Nokotin ovnič (Zygaena loti) na krvavordečem klinčku.

 

Slika
kraški travniki1

Predstavnik hroščev, verjetno kozliček vrste Agapanthia villosoviridescens.

 

Slika
travnik

Lepa je misel na to, da takšna biotsko pestra travišča predstavljajo po površini največji delež travnatih območij v Sloveniji. Gre za združbo nizkega šaša in skalnega glavinca (Carici-Centaureetum rupestris), ki se je razvila na pašnikih: tla so tamkaj tako plitva in kamnita, da se kositi ni dalo.

Na sliki se v ozadju barvitega travišča vidi pašnike, ki so še v rabi na Sveti trojici nad Petelinjskim jezerom.

 

Slika
kraški travniki1

Tudi na Banjšicah še pasejo.

 

Slika
kraški travniki1

Četudi so pašo marsikje že opustili, gmajna ostaja prepredena s suhozidovi, ki so nam lahko vodilo, če si želimo ogledati omenjeno rastlinsko združbo.

 

Slika
kraški travniki1

Na (nekdanjih) pašnikih rasto svetlo- in toploljubne vrste, pretežno trajnice. Visok delež slednjih nam izdaja, da pašna obremenitev tu nikdar ni bila visoka – trajnice namreč niso tako odporne na motnje (v tem primeru prepašenost) kot enoletnice. Množično vzcvetijo, še preden se tla v poletni vročini presušijo – obenem se z zgodnjim cvetenjem izognejo temu, da bi jih živina popasla, preden bi uspele razviti zrele plodove. 

Na sliki je skalni glavinec (Centaurea rupestris).

 

Slika
kraški travniki1

Zaradi opuščanja rabe taka travišča marsikje vsaj po vrstni sestavi že spominjajo na gozdni rob – prisotnost raznih kobulnic, navadnega jesenčka, talinov, navadne potonike ali krvavordeče krvomočnice, tu in tam kakega grma ruja ali brina ter mladih drevesc, kaže na postopen prehod v listopadna grmišča ali brinovja in kasneje pionirski gozd.

Na sliki s Petrinjskega krasa bomo našteli kar nekaj grmičkov ruja in brinja.

 

Slika
kraški travniki1

Če so pašniki na prejšnji sliki še v uporabi, je tule primer opuščenega travišča pri Dolnjih Ležečah, ki ga je že skoraj "vzel" gozd.

 

Slika
kraški travniki1

Navadni jesenček (Dictamnus albus) prerašča bodaličino rušo (Stipa eriocaulis) na Sežanskem krasu.

 

Slika
kraški travniki1

Plodeča navadna potonika (Paeonia officinalis) in cvetoča krvavordeča krvomočnica  (Geranium sanguineum) na Sežanskem krasu.

 

Slika
kraški travniki1

Travišče na Čavnu prerašča navadni jelenovec (Laserpitium siler), vrsta kobulnice.

 

Slika
kraški travniki1

Vetrovka (Thalictrum aquilegiifolium) na Mali gori.

 

Slika
kraški travniki1

Visoke steblike in lesnata zarast se pogosto najprej pojavijo v nekošenih vrtačah, saj so tam tla globlja in bolj sveža. Prekriva jih rahlo kisloljubna združba dlakavega gadnjaka in navadne oklasnice (Danthonio alpinae-Scorzoneretum villosae). Ker tla v ulekninah, podoljih, vrtačah in dolinicah niso kamnita (oziroma so stoletje in več nazaj kamenje iz njih odstranili), so jih tradicionalno kosili enkrat do dvakrat na leto, in ker jih niso gnojili, so se tam ohranile številne vrste kukavičevk (Orchidaceae).

Na sliki je zlatolaska (Chrysopogon gryllus), ena od značilnic tovrstnih košenic, v bližini Beke.

 

Slika
kraški travniki1

Dlakavi gadnjak (Scorzonera villosa), po katerem združba nosi ime, na Brestoviškem krasu. Brez razvitega stebla ga zaradi izrazito tankih listov kaj hitro lahko zamenjamo za predstavnika trav (Poaceae), čeprav spada med radičevke (Cichoriaceae).

 

Slika
kraški travniki1

Opisani rastlinski združbi pripadata habitatnemu tipu vzhodnosubmediteranskih suhih in polsuhih travišč – Scorzoneretalia villosae. Slednji spada, skupaj s podobnimi travišči na apnencu in dolomitu drugod po Evropi (Festuco-Brometea), med biotsko najpestrejše ekosisteme na celini.

Na sliki so travišča nad dolino reke Raše.

Tekst: Eva Ilič 

Foto: Eva Ilič in Nina Lončarević

Kras4us
kraški travniki1
Objavljeno 17. 4. 2025

Program

  • O programu
  • Programsko območje
  • Organi in službe
  • Cilji politike
  • Dokumenti
  • Publikacije
  • Pretekla programska obdobja

Projekti

  • Financirani projekti
  • Vrste projektov
  • Izvajanje projektov
  • Grafična podoba
  • SMP
  • FAQ

Novice in dogodki

  • Novice
  • Naročila in pozivi
  • DOGODKI PROJEKTOV
  • DOGODKI PROGRAMA
  • INTERREG GO!

Mediagallery footer

  • Slike in posnetki

Razpisi

  • Odprti razpisi
  • Zaključeni razpisi

Contatti footer

  • Kontakti

Preferenze sui Cookies

  • Nastavitve piškotkov
Sledi nam

To spletno stran sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027