Tudi v tem študijskem letu nadaljujemo z organizacijo bioloških večerov, ki jih pripravljajo sodelavci Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT. Gre za niz predavanj, katerih glavni cilj je popularizacija različnih bioloških in naravovarstvenih vsebin. Tokratni niz smo večinoma posvetili tematikam povezanim s projektom Kras4us, ki ga financira program Interreg VI-A Italia-Slovenija 2021-2027.
Kot prvo v nizu predavanj je 10. decembra 2026 poteklo predavanje varstvene biologinje Manje Tišler. Povabili smo jo, da predstavi svoje delo, saj njene ilustracije za to območje značilnih, a redkih vrst, kot sta orel kačar in barjanski okarček, krasijo tudi projektni promocijski material.
Manja je predstavila pomen znanstvene in naravoslovne ilustracije, ki človeštvo spremlja že od samega začetka. Kot je pojasnila, človek naravo že od nekdaj upodablja skozi umetnost. Med prve ilustracije štejemo tudi prve jamske poslikave iz prazgodovine, ko so ljudje na jamskih stenah upodabljali živali in naravne pojave. Največji preobrat se je zgodil med 16. in 18. stoletjem, v obdobju znanstvene revolucije, ko je zaradi odmika od cerkvenih dogem in uveljavitve empiričnega mišljenja prišlo do temeljnih sprememb v razumevanju znanstvenih metod.
Prva znanstvena uspešnica za širšo javnost, ki je z nizom ilustracij omogočila vpogled v predmete skozi oči mikroskopa, je bila knjiga Micrographia avtorja Roberta Hooka (1635–1703). Njegova ilustracija bolhe ostaja še danes ena najbolj znanih ilustracij te knjige in jo številni raziskovalci po svetu še vedno cenijo zaradi njene natančnosti.
Kljub sodobni fotografski tehnologiji ilustracija ostaja nepogrešljiva, saj lahko zaobjame, poudari in interpretira tudi najmanjše procese in detajle, ki jih fotografija ne more tako podrobno zajeti.
Manja Tišler je na predavanju med drugim poudarila, da je naravoslovna ilustracija v svojem bistvu vizualna komunikacija znanosti ter predstavlja ključen in nujen element natančne znanstvene komunikacije. Sama je avtorica številnih znanstvenih ilustracij po Sloveniji, med drugim na gozdni učni poti Tromejnik ob Ledavskem jezeru, ob lesenem mostovžu nad slanim travnikom v Ankaranu pri Sv. Nikolaju, na ankaranskem školjčišču na Sv. Katarini, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, v Krajinskem parku Ljubljansko barje ob tematski poti Pot na Mah, ki je leta 2024 osvojila prvo mesto v kategoriji Naj tematska pot, in številnih drugih.
Predavanje je objavljeno tudi na YouTube. Vabljeni k ogledu: https://www.youtube.com/watch?v=dnDG4KPwh2g
