Pogovarjali smo se z dr. Matejo Breg Valjavec, geografinjo in vodjo Oddelka za geoinformatiko na Geografskem inštitutu Antona Melika (ZRC SAZU), o njenem delu v projektu Karst Firewall 5.0. S svojim ozadjem na področjukrasoslovja, geoinformatike in varstva okolja pojasnjuje, kako se znanstvene raziskave, digitalna orodja in terensko delo povezujejo pri ocenjevanju ranljivosti za gozdne požare v čezmejni kraški regiji, kako podpirajo odločanje ter kako se podatki prevajajo v konkretne ukrepe na terenu.
Za začetek nam je razložila pomen projekta Karst Firewall 5.0 in pojasnila, da se ime nanaša tako na čezmejno regijo Kras (Carso) med Slovenijo in Italijo kot tudi na dvojni koncept »požarnega zidu«: kot fizične protipožarne pregrade v pokrajini in kot digitalnega sistema zaščite. Oznaka »5.0« pa poudarja vlogo Industrije 5.0, digitalizacije in naprednih AI tehnologij pri zmanjševanju požarnega tveganja ter podpori učinkovitejšemu preprečevanju in odločanju.
Kakšna je natančna vloga Geografskega inštituta Antona Melika v projektu?
Vloga Geografskega inštituta Antona Melika v projektu je zagotavljanje strokovne, raziskovalne podpore pripravi ekspertnih gradiv in kart ranljivosti, izbira pilotnih območij ter spremljanje okoljskih sprememb s pomočjo dronov in satelitskih posnetkov. Takšno delo podpira upravljanje in odločanje pri preprečevanju požarov ter pri odzivu nanje. Znotraj konzorcija inštitut tesno sodeluje z občinami, civilno zaščito, Zavodom za gozdove RS, gasilsko brigado Nova Gorica in drugimi partnerji, pri čemer sta izmenjava znanja in interdisciplinarnost ključna za uspeh projekta.
Kot profesionalna geografinja in raziskovalka – kakšno strokovno znanje prinašate v projekt ter katere metode in orodja uporabljate?
Kot geografi in raziskovalci v projekt prinašamo interdisciplinarno znanje, ki združuje geografijo, biologijo (botaniko) ter pokriva tako analizo ekosistemov kot tehnične vidike, kot sta GIS (geografski informacijski sistemi) in daljinsko zaznavanje. Naše delo vključuje kartografijo, zbiranje terenskih podatkov in spremljanje obnove ekosistemov po požaru s pomočjo dronov, multispektralnih in termalnih kamer ter satelitskih posnetkov. Vsi podatki se obdelujejo z naprednimi GIS-orodji in specializirano programsko opremo, kar omogoča natančne analize in ocene požarne ogroženosti.
Kakšne so vrednosti sodelovanja in kateri so glavni izzivi?
Imam izkušnje s čezmejnim sodelovanjem med Slovenijo in Hrvaško ter med Slovenijo in Italijo. Sodelovanje z Italijo je lahko bolj zahtevno oziroma zamudno, saj pogosto pripravljamo besedila v angleščini, nato pa jih prevajamo v slovenščino in italijanščino, vendar koristi presegajo izzive. Čezmejno sodelovanje omogoča bolj konkretne, praktične rešitve, tesnejše sodelovanje partnerjev in neposredno delo na terenu, še posebej v zgodovinsko povezanih obmejnih območjih. Veseli me, da lahko sodelovanje teče nemoteno tudi preko teh meja.
Kakšen je konkreten primer dela geografa na inštitutu ali na terenu?
Moje delo geografinje na geografskem inštitutu je zelo raznoliko. Pomagam pri zasnovi raziskav, pripravi projektnih idej in pridobivanju financiranja, nato pa izvajam vse projektne aktivnosti – od zbiranja aktualnih in zgodovinskih podatkov o kraški pokrajini do terenskega dela z merilnimi instrumenti, sistemi za spremljanje ter analizami daljinskega zaznavanja. Noben dan ni enak: med terenom, pisarniškimi nalogami, laboratorijskimi analizami in srečanji je delo dinamično, ustvarjalno in se nenehno razvija.
Kaj vas v projektu najbolj navdušuje?
Zame je najbolj vznemirljiv del projekta terensko delo, še posebej na območju požara iz leta 2022, ki je bil v Sloveniji brez precedensa. Spremljanje in opazovanje obnove vegetacije na različno prizadetih območjih je izjemno zanimivo, saj je fascinantno videti, kako hitro se narava regenerira. Hkrati se mi zdi zelo pomembno raziskovati vzroke širjenja požara ter razvijati ukrepe za zaščito naselij in ekosistemov pred prihodnjimi požari.
Kateri so konkretni rezultati, ki bodo izšli iz tega projekta?
Najbolj konkretni rezultati projekta bodo ukrepi in priporočila za posege na pilotnem območju v občini Miren-Kostanjevica, ki bodo pokazali, katere aktivnosti je treba izvesti in kje, glede na značilnosti pokrajine. Če bodo ukrepi uspešni, jih bo mogoče prenesti tudi na druge dele Krasa ali na druga območja v Sloveniji in Italiji. Največ bodo pridobili upravljavci gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, civilna zaščita in gasilci, saj bodo lahko uporabljali platformo Karst Firewall za informiranje, odločanje in učinkovitejše posredovanje ob požarih.
Kakšen je potencial za prenosljivost (repliciranje)?
Menim, da lahko druge občine ukrepe, ki bodo dolgoročno uspešni na pilotnem območju, prevzamejo in prilagodijo svojim razmeram. Če se bodo pilotne prakse pokazale kot uspešne, se bo to opazilo v prostoru in lahko jih bodo prevzele tudi druge kraške občine – kar bo prispevalo k večji protipožarni zaščiti na Krasu.
Kako ocenjujete ozaveščenost prebivalcev in javnosti v regiji?
Naše raziskave kažejo, da se večina požarov na Krasu začne v bližini objektov in elementov, ki jih je ustvaril človek – na primer cest in železnic – kar pomeni, da ima človeška dejavnost veliko vlogo pri vžigu požarov. Podnebne spremembe regijo segrevajo in izsušujejo, kar dodatno povečuje požarna tveganja, zato je odgovorno ravnanje ključnega pomena. Sledenje strokovnim priporočilom in predlaganim rešitvam lahko pomaga zaščititi ekosisteme, zmanjšati požarno ogroženost in omejiti negativne vplive na okolje. Vsak posameznik lahko prispeva s tem, da se zaveda posledic svojih dejanj ter prilagodi vedenje tako, da bolj usklajeno sobiva z okoljem.
Na Krasu odpornost ne pomeni odzivanja na požar, temveč vsakodnevno pripravljenost nanj. Temelji na skrbnem upravljanju gozdov in pašnikov, ohranjanju ekološkega ravnovesja ter uporabi tehnologije za zgodnje zaznavanje nevarnosti. Zgodnje odkrivanje požarov ščiti ljudi, skupnosti in infrastrukturo, hkrati pa omogoča hitrejše, učinkovitejše in bolj usmerjene intervencije. S povezovanjem posameznikovih ravnanj, lokalnih skupnosti in institucij s krajino projekt dokazuje, da je proaktivno, vsakodnevno preprečevanje najmočnejša obramba pred tveganjem gozdnih požarov.
Ta intervju je del serije Čezmejni pogovori, ki združuje glasove z obeh strani italijansko-slovenske meje. Skozi projekt Karst Firewall 5.0 serija prikazuje znanje, zgodbe in vsakdanje izkušnje tistih, ki delajo za večjo odpornost v pokrajini, ki jo vse bolj oblikujejo podnebne spremembe.
