V sredo, 10. julija 2024, in v sredo, 17. julija 2024, sta v Trstu in v Vidmu potekali srečanji fokusne skupine za analizo potreb in dobrih praks na področju večjezičnega poslovanja v javni upravi v okviru projekta CrossTerm – Crossborder standardization of institutional terminology, ki ga sofinancira Evropska unija s Programom Interreg VI-A Italija-Slovenija.
Na prvem srečanju, ki je potekalo v stavbi dežele FJK v Trstu, so se zbrali referenti in referentke za slovenska jezikovna okenca ter prevajalci in prevajalke občin in javnih ustanov tržaške in goriške pokrajine, na drugem srečanju v deželni stavbi v Vidmu pa referenti in referentke za slovenska jezikovna okenca in predstavniki in predstavnice slovenskih kulturnih ustanov z Videmskega. Srečanji sta bili namenjeni preučitvi vsakdanjega delovanja jezikovnih okenc, pregledu težav pri dvojezičnem poslovanju v javni upravi ter iskanju možnih rešitev nanje. Srečanji fokusne skupine je priredil Centralni urad za slovenski jezik Dežele Furlanije - Julijske krajine, moderirala pa ju je prevajalka in tolmačka ter članica strokovnega odbora projekta Laura Sgubin. Na srečanju v Trstu je bila prisotna tudi znanstvena koordinatorka projekta CrossTerm Matejka Grgič.
Srečanji sta se začeli s predstavitvijo rezultatov vprašalnika, ki je bil namenjen spoznavanju stanja poslovanja slovenskih okenc ter prevajalskih uradov oz. poslovanja v slovenskem jeziku pri subjektih v Mreži za slovenski jezik v javni upravi in na katerega so odgovarjali referenti in referentke ter prevajalci in prevajalke mreže. Nato je stekel pogovor o tem, kako poteka delo na jezikovnih okencih oziroma kako naj bi delo potekalo, kaj bi referenti/-ke in prevajalci/-ke potrebovali za boljše, lažje in učinkovitejše delo.
Vsi prisotni so sodelovali v razpravi in izrazili zadovoljstvo nad dragocenim delom, ki ga opravlja Centralni urad za slovenski jezik, predvsem na področju nove oziroma usklajene terminologije. Izpostavili so, da je uporaba programa Trados Studio in drugih digitalnih orodij (spletna stran Jezik na klik in Zvezek normiranih terminov) znatno skrajšala čas prevajanja in obenem izboljšala kakovost besedil, kar je pomemben napredek za slovenski jezik v javni upravi. Izpostavili so tudi nekaj kritičnih točk, in sicer težave pri kontinuiteti delovanja zaradi zaposlovanja referentov za določen čas in potrebo po dodatnem izobraževanju. Na Videmskem posebej opozarjajo še na pomanjkanje delovne sile z zadostnim znanjem slovenskega jezika. Udeleženci fokusnih skupin so predstavili svoje zamisli za izboljšanje poslovanja v slovenskem jeziku in izrazili željo po večji prisotnosti slovenščine v javnem življenju.
