Požari na Krasu niso več izjema – postajajo vse pogostejši in intenzivnejši. Po uničujočih požarih leta 2022, ki so prizadeli več kot 4.000 hektarjev površin, je postalo še bolj jasno: ključ do varnosti ni le gašenje, ampak predvsem preventiva.
Karst Firewall 5.0 zato postavlja v ospredje prav to – kako lahko tveganje za požare zmanjšamo že v fazi načrtovanja prostora, upravljanja krajine in vsakodnevnih odločitvah.
V nedavnem intervjuju vodilnega partnerja projekta so bili predstavljeni ključni izzivi in rešitve za zmanjšanje tveganja požarov na čezmejnem kraškem območju.
Požar ne pozna meja
Kras je čezmejno območje med Slovenijo in Italijo, kjer se požari hitro širijo iz ene države v drugo. Zato je sodelovanje ključnega pomena.
V projektu sodelujejo raziskovalci, občine, gasilci, gozdarji, civilna zaščita in lokalne skupnosti – vsi z istim ciljem: zmanjšati tveganje požarov in zaščititi ljudi ter naravo.
Manj gašenja, več preventive
»Ideja je, da naredimo čim več preventivnega dela, še preden se požar sploh razširi,« poudarja dr. Massimiliano Granceri Bradaschia, vodja projekta.
Projekt razvija:
- karte ranljivosti in tveganja,
- napovedne modele za požare,
- digitalna orodja za zgodnje odkrivanje,
- ter konkretne ukrepe na terenu.
Cilj? Manj intervencij, manj škode in večja varnost.
Kako lahko krajina ščiti pred ognjem
Ena ključnih ugotovitev projekta je, da lahko način, kako urejamo prostor, bistveno vpliva na širjenje požarov.
Razpršena gradnja v gozdu pomeni večje tveganje. Nasprotno pa so strnjena naselja, obdana s kmetijskimi ali travnatimi površinami, veliko bolj varna in odporna.
Takšne “buffer cone” lahko upočasnijo ali celo ustavijo širjenje požara.
Ključno vlogo ima skupnost
Tehnologija sama ni dovolj. Pomembno vlogo imajo tudi vsakodnevne odločitve ljudi.
Od upravljanja zemljišč do sodelovanja v lokalnih akcijah – prav skupnost je tista, ki lahko naredi največjo razliko pri preprečevanju požarov.
Glas, ki ga je treba slišati
Projekt poudarja tudi pomen komunikacije in vključevanja ljudi.
Le če bodo informacije dosegle prebivalce, se lahko spremeni vedenje – in s tem tudi tveganje.
Celoten intervju si lahko preberete TUKAJ.
Dostop do celotne spomladanske izdaje revije EU Research 2026: TUKAJ.
