Čmrlji so čebele in spadajo med pomembnejše opraševalce v naravi. V Sloveniji živi vsaj 35 vrst, v Italiji pa vsaj 45 vrst. Najlažje jih ločimo po različnih barvnih kombinacijah. Podobno kot medonosna čebela, tudi čmrlji živijo v družinah, vendar so njihove družine precej manjše. Štejejo od nekaj 10 do nekaj 100 osebkov, odvisno od vrste. Družine so kratkožive, kar pomeni, da nastanejo spomladi in propadejo v jeseni. Zimo preživijo le v zadnjem letu izlegle matice.
Matice postanejo dejavne spomladi, ob prvi močnejši otoplitvi. Najprej jih lahko opazimo, ko se prehranjujejo na prvih cvetočih rastlinah, na primer vrbi, žafranu ali pljučniku. Takrat tudi iščejo primerno mesto za gnezdenje. Čmrlji gnezdijo pod zemljo v opuščenih gnezdih majhnih sesalcev ali na površini tal v mahu ali travi. Nekatere vrste pa iščejo svoje domovanje tudi v duplih, skladovnicah drv, na podstrešjih, izolaciji…
Matica v gnezdu naredi lonček za shranjevanje nabrane medičine in skupek iz voska, kamor izleže jajčeca. Iz jajčec se izležejo ličinke za katere matica sama poskrbi, tako da jih hrani in greje. Čez čas se iz ličink razvijejo prve delavke, ki prevzamejo nabiranje medičine in skrb za zarod. Čez poletje število delavk narašča. Na vrhuncu razvoja družine se razvijejo nove matice in samci. Samci sami zapustijo gnezdo. Nekaj časa živijo na prostem, kjer si sami iščejo hrano in prenočišča na cvetovih, ter se parijo z novimi maticami. Mlade matice zapustijo gnezdo, da se parijo. Nato se morajo najesti in nabrati dovolj zaloge v obliki maščob za prezimovanje. Prezimujejo v tleh, na osojnih delih, da jih zimske otoplitve ne bi prehitro predramile. Gnezdo s staro matico najkasneje jeseni propade.
Čmrlji so odlični opraševalci. To jim omogoča njihovo odlačeno telo, hitrost, dolg jeziček in drugačni načini opraševanja, kot na primer stresanje cvetov. Prav tako so dejavni od zgodaj zjutraj do pozno zvečer. Ne zmoti jih tudi slabo vreme. Oprašujejo namreč tudi v mrazu, dežju in vetru. Čmrlji so nepogrešljivi v pridelavi hrane. Pogosto jih uporabljajo v rastlinjakih za opraševanje paradižnika in paprike, saj so pri tem učinkovitejši od čebel. Vendar njihovo število upada, zaradi dejavnikov, kot je pomanjkanje hrane in primernih mest za gnezdenje ter nepravilna uporaba pesticidov. Da ohranimo čmrlje, lahko kot posamezniki naredimo veliko. Z varovanjem pisanih in cvetočih travnikov ter mejic jim omogočimo dovolj hrane in mest za gnezdenje. Prav tako jim lahko hrano zagotavljamo s sejanjem medovitih rastlin.
Pripravil Nacionalni inštitut za biologijo
Foto: Danilo Bevk