V simboličnem objemu kraške pokrajine, na Pomniku miru na Cerju pri Mirnu, je 26. maja 2026 potekala zaključna konferenca projekta Karst Firewall 5.0. Strokovnjaki in lokalni predstavniki iz Slovenije in Italije so pod okriljem programa Interreg VI-A Italija-Slovenija predstavili konkretne rezultate večletnega čezmejnega sodelovanja pri vzpostavitvi naprednih sistemov za monitoring in zgodnje odkrivanje požarov v naravnem okolju.
Digitalni ščit nad kraško pokrajino
Konferenco je z uvodnim nagovorom odprl župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, ki je požar leta 2022 opisal kot prelomnico — a tudi kot dokaz skupne moči: „Požar 2022 nam je pokazal, da ne pozna meja, ne občine in ne države. Pozna pa srčnost ljudi, saj smo ta požar skupaj premagali. Če bi to imeli že leta 2022, bi bilo gasilcem in ljudem lažje biti bitko z požarom, in zagotovo kakšen hektar ali več ne bi pogorel."
Vodja projekta dr. Massimiliano Granceri Bradaschia (IUAV) je predstavil splošni cilj projekta — izdelavo čezmejnih akcijskih načrtov za zmanjšanje ranljivosti in zgodnje odkrivanje požarov z uporabo sistemov spremljanja in opozarjanja. Projekt je povzel tudi simbolno: logotip v treh barvah združuje rdeče (gasilci), modro (civilna zaščita) in zeleno (gozdarski rangers) — vse tiste, ki vsak dan varujejo kraško naravo.
Lokalne skupnosti kot steber trajnosti
Staša Gregorič je predstavila ukrepe Občine Miren-Kostanjevica, ki je v okviru projekta pripravila akcijski načrt za protipožarne pilotne aktivnosti s ciljem ustvariti požarno odporno kulturno krajino. „Danes smo ponosni na očiščeno območje pri Kremenjaku, čeprav je bilo to zaradi posledic požara 2022 zelo oteženo," je povedala. Pri Kremenjaku se danes pasejo osli, ki skrbijo za čiščenje okolice, v Lipi pa so skupaj s krajevno skupnostjo in partnerji kraške suhozidne gradnje obnovili suhozidove, uničene v požaru. „Ta obnovljeni suhozid je kot spodbuda ostalim kmetom za preventivo." Občina je pridobila tudi opremo — dron s termalno kamero, termokamero in motorno žago z obvejevalnikom, ki danes aktivno pomaga občinskemu štabu civilne zaščite.
Podžupan Občine Devin-Nabrežina Mitja Petelin je poudaril, da politična meja v naravi ne obstaja: „Imamo mejo, ki je politična, ampak v naravi je ni — in takšni projekti nam omogočajo, da izvajamo skupne projekte za zaščito našega skupnega ozemlja, Krasa." Občina je sredstva usmerila v čiščenje gozda in nakup napredne tehnologije. Med ključnimi pridobitvami so elektronski nosovi — senzorji, ki zaznavajo določene pline in omogočajo odkrivanje požara še preden ga opazi kamera: „Kamera in dron nam omogočata super oči za odkrivanje, ampak elektronski nosovi nam pomagajo požar zaznati še prej." Skupni cilj obeh občin ostaja jasen: „Zaščita našega najbolj dragocenega zaklada — našega zelenega Krasa."
Sateliti, droni in GIS: pogled od zgoraj
Dr. Rok Ciglič (ZRC SAZU) je predstavil uporabo satelitskih posnetkov, letalnikov in GIS orodij pri razumevanju požarov na Krasu. Vzpostavljeni arhiv požarov omogoča spremljanje obnove vegetacije, upoštevanje predhodne prizadetosti območij in razvoj modelov širjenja. „Tekom projekta so se izkazale prednosti in slabosti vsake tehnologije — pri satelitskih slikah smo omejeni z vremenom, dron pa omogoča snemanje tudi med oblaki, čeprav smo odvisni od vetra in drugih dejavnikov," je pojasnil.
Kako zmanjšati požarno ogroženost
Giacomo Morassutti (IUAV) je predstavil strategije in smernice za zmanjšanje požarne ogroženosti, ki upoštevajo izpostavljenost celotnega prostora: „Bolj kot je naše ozemlje izpostavljeno — infrastruktura, hiše, daljnovodi, železnica — tem večja je požarna ogroženost. Imamo pa načine, kako to znižujemo: z večjo odzivnostjo na take dogodke in s preventivo samo."
Prediktivna umetna inteligenca prepozna sušo
Marko Petelin (Infordata sistemi) je zaključil s predstavitvijo integrirane platforme, ki temelji na napovednih algoritmih umetne inteligence. Sistem analizira podatke o vlažnosti tal in vremenskih pogojih ter opozori na območja z visokim tveganjem za vžig. Poudaril je filozofijo za tehnologijo: „Človek mora biti s svojimi čustvi v ospredju tehnologije. Algoritmi morajo biti izkoriščeni v prednost družbe in človeka."
Kras vstopa v novo dobo požarne preventive
Z implementacijo čezmejnih akcijskih načrtov, napredne opreme in digitalnih platform Kras vstopa v novo dobo požarne preventive — kjer podatki, tehnologija in medčloveško sodelovanje postajajo prva obrambna linija naših gozdov.
Zaključna konferenca projekta Karst Firewall 5.0 ni bila le predstavitev dosežkov — bila je dokaz, da se na Krasu, kjer se politična meja izgubi v skupni pokrajini, rodi tudi skupna odgovornost. Od obnove suhozidov in preventivne paše do satelitskega nadzora in algoritmov umetne inteligence: projekt je pokazal, da trajna zaščita narave ne nastane z enim samim ukrepom, temveč s prepletom znanja, tehnologije in ljudi, ki jim ta zemlja pomeni dom. Kras je bil vedno odporen — zdaj pa je tudi bolje pripravljen.
