Projektni partner Prostorož to poletje neposredno na terenu raziskuje vplive ljubljanskih vročinskih valov – s senzorji, vprašalniki in opazovalnimi listi.
V dneh ekstremne vročine beležijo, kako ljudje uporabljajo zunanje prostore ob ljubljanskih zdravstvenih ustanovah, ter ugotovitve primerjajo z vedenjem v običajnih poletnih dneh. Kje čakajo pacienti? Kje obedujejo zaposleni? Katere poti in klopi se s poviševanjem temperature izpraznijo?
Zelene površine trenutno obsegajo približno 13 % območja, kar je približno polovica 25-odstotnega deleža, ki ga priporoča Ministrstvo za okolje in prostor. Prostorož želi s proučevanjem vzorcev uporabe ugotoviti, kje je pomanjkanje zelenja najbolj kritično – torej na katerih mestih so pacienti, obiskovalci in zaposleni ekstremni vročini izpostavljeni najpogosteje in najbolj intenzivno. Posebno pozornost namenjajo trem podnebnim zavetjem, ki so že vzpostavljena na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana: kako jih ljudje uporabljajo, koliko olajšanja dejansko zagotavljajo in kaj jim še manjka.
Opazovanja dopolnjujejo s podatki o temperaturi zraka, ki jo Prostorož meri na osmih lokacijah po celotnem območju, vključno s kontrolno točko v najbližjem senčnem parku. Rezultati jasno kažejo na pomen zelenja: med tlakovanimi lokacijami, izpostavljenimi soncu, ter senčnimi zelenimi površinami, ki so med seboj oddaljene le nekaj sto metrov, lahko temperaturna razlika doseže do 4 °C.
Ekstremna vročina ni težava le na območju ljubljanskih zdravstvenih ustanov. Ljubljana kljub slovesu ene najbolj zelenih evropskih prestolnic doživlja dolgotrajen in intenziven vročinski val, ki ga dodatno stopnjuje učinek mestnega toplotnega otoka. Prostorož zato skupaj s prebivalci Ljubljane evidentira javne zelene površine, ki po njihovih izkušnjah zagotavljajo zadostno ohladitev, ko se temperatura povzpne nad 30 °C.
Pristop temelji na nedavni raziskavi iz Bochuma, mesta, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano. Raziskava uporablja participativni geografski informacijski sistem (PPGIS), metodo zbiranja lokalnega znanja, pri kateri prebivalci posamezne lokacije označujejo neposredno na zemljevidu. Njen namen je razkriti neenakosti v dostopnosti do zelenih površin, ki zagotavljajo olajšanje pred vročino, v različnih delih mesta.
Na fotografiji: Temperaturni senzor na Šuštarjevem nabrežju v Ljubljani. Foto: Prostorož
