Po enem letu intenzivnega dela znanstvenih in tehničnih partnerjev je ekipa Karst Firewall 5.0 dosegla pomemben mejnik. Zaključena so štiri ključna strokovna poročila, ki predstavljajo temelj za razvoj naprednih orodij in strategij za zmanjševanje tveganja za požare v naravi na čezmejnem območju Krasa.
Študija območja, podnebnih sprememb in tveganja za požare v naravi
V aprilu sta bila pripravljena prva dva strokovna dokumenta, ki ju podpisujeta Univerza IUAV v Benetkah (vodilni partner) in ZRC SAZU (slovenski raziskovalni partner). Gre za:
D.1.1.1 – Ocena podnebnih sprememb
D.1.1.2 – Ocena požarne nevarnosti in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb
Prvo poročilo prinaša celovit pregled podnebnih sprememb na kraškem območju, ki temelji na podatkih nacionalnih vremenskih agencij in odprtih podnebnih baz. Analize potrjujejo trend: višje temperature, daljša sušna obdobja poletiter večje količine padavin pozimi bodo neposredno vplivale na vlažnost tal, stabilnost gozdov in s tem na požarno ranljivost.
»Rezultati kažejo, da bodo gozdovi na Krasu/Carso poleti izpostavljeni vse večjemu toplotnemu in sušnemu stresu, kar bo povečalo njihovo ranljivost za požare v naravi zaradi nizke vlažnosti tal, visokih temperatur in kopičenja lesne mrtve mase. Zato je še toliko bolj pomembno tesno čezmejno upravljanje gozdov, od zgodnjih faz ocene tveganja za požare do operacij gašenja.« (str. 20)
Drugo poročilo podrobneje analizira vpliv podnebnih sprememb na prostorsko razporeditev požarnih tveganj. Rezultati so zaskrbljujoči: večina kraškega območja izkazuje visoko ali zelo visoko ranljivost. Kot ključne dejavnike požarne nevarnosti model izpostavlja bližino cest in železnic ter človeško dejavnost.
»Model je kot najvplivnejši dejavnik prepoznal oddaljenost od cest, sledila sta raba tal in oddaljenost od železnic, kar poudarja pomembno vlogo človekovih dejavnosti pri nevarnosti požarov v naravi. (...) Prostorska analiza je pokazala, da so območja z visoko požarno nevarnostjo skoncentrirana ob obali in v bližini večjih naselij z gosto infrastrukturo. Znatnemu deležu požarov (67,4 %) je do začetka prišlo v 50 metrih od cest, 14,1 % v bližini železnic in 16,2 % v bližini naselij. Požari so bili najpogostejši na traviščih in zaraščenih območjih (39,8 %) ter v listopadnih gozdovih (36,9 %), kar poudarja pomen razpoložljivega goriva.«
Razumevanje trenutne in prihodnje verjetnosti nevarnosti na kraškem območju je ključno za naslednje korake projekta, kot so oblikovanje konceptov upravljanja za zmanjšanje tveganja ter čezmejno sodelovanje za učinkovito in prilagodljivo upravljanje požarov v naravi.
Uporaba raziskav v praktičnem upravljanju
V maju sta sledili še dve poročili, ki se osredotočata na razvoj napovednih modelov in njihovo uporabo v praksi:
D.1.2.1 – Modeli prediktivnih algoritmov
D.1.2.2 – Optimizirana razporeditev virov
Poročili sta plod sodelovanja med Infordata Sistemi Srl (specializirano podjetje za podatkovne sisteme) in ZRC SAZU. Na podlagi zgodovinskih podatkov o požarih in vremenskih spremenljivk so bile razvite napredne napovedne metode, ki temeljijo na strojnem učenju.
Modeli prediktivnih algoritmov, ki ustrezajo poročilu D.1.2.1, temeljijo na zgodovinskih zapisih o požarih v naravi in meteoroloških spremenljivkah za oblikovanje podatkovne zbirke, primerne za strojno učenje. Opravljena je bila analiza in izbrani so bili algoritmi z najboljšo napovedno uspešnostjo.
»Pomembno je, da uporaba umetne inteligence v tem kontekstu strogo upošteva etične standarde in je usklajena z načeli Akta EU o umetni inteligenci, vključno s preglednostjo, človeškim nadzorom in odgovornostjo. Čeprav modeli ponujajo natančne napovedi, niso namenjeni nadomeščanju človeškega znanja. Njihov namen je podpora pri odločanju, pri čemer napovedi razlagajo in preverjajo usposobljeni strokovnjaki, kot so gozdarji, predstavniki civilne zaščite in lokalne oblasti.«
Po zaključku poročila D.1.2.1 bo partnerstvo pripravilo naslednje poročilo z naslovom Optimizirana razporeditev virov: Smernice in priporočila za uporabo prediktivnih modelov, ki ustreza poročilu D.1.2.2. To poročilo temelji na rezultatih prejšnjih dokumentov in ponuja enoten okvir za gozdarske službe in službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih.
Vsebuje praktične nasvete o tem, kako najbolje razporediti vire z uporabo dinamičnega napovedovanja tveganja (v primerjavi s tradicionalnimi metodami), katera sredstva za zaznavanje in gašenje požarov so najučinkovitejša na čezmejnem kraškem območju, protokole sodelovanja, postopke odločanja s podporo umetne inteligence ter splošna priporočila za oblikovanje politik.
Zasnovano kot strateško vodilo za posodobitev upravljanja požarov v naravi bo to poročilo v pomoč odločevalcem in deležnikom pri povečanju odpornosti kraške pokrajine na vse večjo ranljivost in podnebne spremembe.
»(Tehnološka) evolucija odraža prehod od generičnih pristopov, temelječih na vremenskih podatkih, do vse bolj sofisticiranih sistemov, ki temeljijo na podatkih in združujejo več virov podatkov ter metodologij. Trenutni sistem Karst Firewall 5.0 predstavlja vrhunsko stanje te evolucije, saj združuje prednosti prejšnjih pristopov in hkrati rešuje njihove omejitve z integracijo in čezmejnim sodelovanjem.«
Zaključena poročila predstavljajo temelj za naslednjo fazo projekta, ki vključuje testiranje orodij, validacijo na terenu in oblikovanje končnih politike in protokolov za odziv. Vse to bo pripomoglo k večji odpornosti kraške krajine, ki je zaradi podnebnih sprememb vse bolj ogrožena.
