Dne 9. aprila 2024 je Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, gostila pomembno konferenco o trajnostni pridelavi hrane z akvaponiko. Organizatorji dogodka so bili partnerji projekta BeBlue, ki deluje v okviru čezmejnega programa sodelovanja Interreg VI-A Italija Slovenija. Projekt raziskuje inovativne pristope k pridelavi zelenjave s pomočjo rib in akvaponskih sistemov.
Akvaponika - Napreden model krožnega gospodarstva
Slavnostna govornika na konferenci sta bila prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ter Roberto Pastres z Univerze Ca' Foscari v Benetkah, ki je tudi vodilni partner projekta. Profesor Andrej Udovč je uvodoma predstavil projekt BeBlue, katerega cilj je razširiti akvaponiko z ukrepi za lažje upravljanje obratov, vključno z digitalizacijo, ter razviti orodja za preverjanje okoljske in gospodarske trajnosti. V svetu, kjer se povečuje število prebivalcev, konkurenca za kmetijska zemljišča pa je vse večja, je alternativne metode pridelave zelenjave postala nujnost. Akvaponika ni le inovativna pridelovalna metoda, temveč tudi vzorčen primer krožnega gospodarstva v praksi. Povezuje namreč gojenje rastlin na vodi (hidroponika) z gojenjem rib v enem samem sistemu, ki zagotavlja optimalne pogoje za rast rastlin skozi recirkulacijo vode in hranil, ki jih zagotavljajo ribe s svojimi izločki.
Dopoldanski del konference je vključeval serijo predavanj strokovnjakov na področju akvaponike: izr. prof. dr. Ana Slatnar je osvetlila osnovne zahteve in vidik širjenja hidroponske pridelave rastlinske hrane, mag. Miha Štular, specialist za ribogojstvo pri KGZS – Zavod Kranj, je predstavil ribe in parametre kakovosti vode v akvaponiki, Tine Matoš, vodja centra Purissima iz KZ Agraria Koper, pa je delil izkušnje v pridelavi zelenjave z akvaponiko. Izr. prof. dr. Mojca Bavcon Kralj iz Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila interakcijo med pesticidi, mikroplastiko in algno biomaso v kmetijskih tleh. Popoldansko razpravo po metodi World Café je vodil Marco Francese iz podjetja Shoreline. Šlo je za tehnično delovno skupino, saj je bilo veliko ljudi že seznanjenih z akvaponiko. Udeleženci so se osredotočili na analizo kritičnih točk akvaponike, ki so jih opazili tik pred tem, kot sta nevarnost povečanja temperature poleti in uporaba alternativnih materialov plastiki. V zvezi s tem so predlagali možne rešitve ali alternative.
Glavne ugotovitve konference so potrdile, da so možnosti širitve akvaponskih sistemov predvsem v urbanih prostorih, kjer je na voljo neizkoriščen vir toplote, kot so ravne strehe, industrijska območja ali območja z ribogojnicami, kjer je prisotnih veliko neizkoriščenih hranil v vodi. Prav tako se akvaponika izkaže za primerno tudi v izobraževalnih ustanovah, kjer ponazarja krogotok hranil in poudarja kratke transportne poti ter kot atrakcija na turističnih kmetijah.
Poleg izobraževalnega dela so udeleženci konference obiskali akvaponski sistem Biotehniške fakultete, kjer je v samo enem mesecu zrasla popolna solata, hrustljava in brez napak, ki jih povzročajo škodljivci ali bolezni v klasični pridelavi. Na pogostitvi, ki je potekala v duhu akvaponike pod imenom Simfonija Zelenjave in Rib, so udeleženci okusili prvi pridelek solate iz akvaponike.
