222 vprašalnikov, 33 intervjujev: jasna slika uporabe inovacij in orodij krožnega gospodarstva na našem teritoriju ter dejanskih ovir, ki preprečujejo njihovo široko sprejetje
S področno analizo projekta Circular.Buildings zaključujemo prvo leto raziskav in s kvantitativnimi in kvalitativnimi podatki prikazujemo dejansko stopnjo zrelosti podjetij in strokovnjakov na področju gradbeništva v Furlaniji-Julijski krajini in Sloveniji glede digitalnih inovacij, dobrih praks krožnega gospodarstva in razvojnih potreb. Še pomembnejše je, da analiza omogoča poglobljeno razumevanje ovir, ki preprečujejo široko sprejetje teh inovacij in dobrih praks: katere so dejanske ovire, ki preprečujejo inovacije in pozitivni razvoj čezmejnega gradbenega sektorja?
KLJUČNE ŠTEVILKE (IN KAJ NAM POVEJO)
222 vprašalnikov (107 na italijanski in 115 na slovenski strani), izpolnjene s strani 123 podjetjih, 99 strokovnjakov in 33 inženirjih/arhitektih ter podjetjih v sektorju gradbeništva: ta je vzorec, na katerem temelji poglobljena raziskava, ki smo jo v zadnjem letu izvedli partnerji projekta Circular.Buildings. S poglobljeno analizo smo preučili:
Raven poznavanja dobrih praks krožnega gospodarstva (tistih, ki so bile analizirane v raziskavi, ki jo je izvedla Univerza v Vidmu)
Uporaba digitalnih in inovativnih orodij, vključno z orodji, ki temeljijo na umetno inteligenco
Zaznavanje pomembnosti energetske učinkovitosti in krožnosti za akterje v gradbenem sektorju
Pomen mreženja med italijanskimi in slovenskimi akterji
Učinkovitost sistemov podpore sektorju
Prednostne potrebe razvoja.
Iz tega izhaja izredno zapletena slika, v kateri izstopajo nekateri podatki. Zlasti dejstvo, da na eni strani izvajalci izjavljajo, da posvečajo veliko pozornosti temu, da naprave delujejo čim dlje, zmanjšujejo porabo na gradbišču, upravljajo in odstranjujejo odpadke tako, da se čim bolj poveča recikliranje, na drugi strani pa je raven sprejemanja dobrih praks nizka, še nižje pa je poznavanje digitalnih in inovativnih orodij, ki bi omogočili čim večjo učinkovitost teh procesov. Najbolj presenetljivo je dejstvo, da je BIM še vedno dejansko neznan v mnogih podjetjih in v nekaterih primerih celo med strokovnjaki. Pomembno je tudi omeniti, da na koncu seznama v vseh segmentih so certifikati trajnosti stavb in certifikati komponent za ponovno uporabo, ki jim izvajalci v tem sektorju skoraj nikoli ne pripisujejo pomena.
5 GLAVNIH OVIR ZA KROŽNO GOSPODARSTVO V GRADBENIŠTVU
Analiza je omogočila opredelitev nekaterih glavnih ovir za sprejetje trajnostnih praks, med katerimi so:
1. Razširjeno mnenje, da stranke/trg ne zahtevajo ali nimajo raje tradicionalnih rešitev. V zvezi s tem pa je zanimivo to, da mnogi izvajalci pravijo, da „stranka to ne zahteva“, vendar večina trdi, da ne naletijo na odpor, ko predlagajo bolj trajnostne ali učinkovitejše rešitve. Iz tega izhaja jasno sporočilo: končnemu kupcu je treba bolje sporočiti vrednost inovacije.
2. Nejasna ali zapletena zakonodaja
3. Visoki stroški/nezadostni prihranki v zvezi z najbolj inovativnimi tehnologijami
4. Prekomerna birokracija
5. Pomanjkanje znanja/usposabljanja, enakovredno pomanjkanju dobavne verige/infrastrukture
8 KONKRETNIH KORAKOV ZA RAZVOJ, KI SO JIH PREDLAGALI IZVAJALCI V SEKTORJU
Raziskava je omogočila tudi zbiranje zanimivih predlogov s strani izvajalcev v sektorju. Ti navajajo sledeče rešitve kot najučinkovitejše za efektivno spodbujanje krožnega gospodarstva v gradbeništvu:
1. Obsežno, brezplačno ali subvencionirano usposabljanje za podjetja, strokovnjake in naročnike
2. Stabilne in jasne gospodarske spodbude za tiste, ki sprejemajo krožne rešitve in digitalna orodja.
3. Poenostavitev birokracije
4. Zavezujoče norme z obveznostmi/sankcijami in cilji kakovosti recikliranja (ne le količine).
5. Znižanje/kompenzacija stroškov recikliranih materialov in inovativnih tehnologij.
6. Demonstracijske študije primerov in pilotna gradbišča, ki prikazujejo dejanske gospodarske in okoljske prednosti.
7. Čezmejne mreže akterjev in mreže s svetom raziskav (tržnica materialov, banke komponentov, skladišča za ponovno uporabo).
8. Čezmejni spletni portal za usklajevanje, s tržnico, s tehničnim arhivom, z izobraževalnim katalogom, z regulativnim oknom in z banko razpisov/spodbud.
INFO
Raziskava je prosto dostopna na spodnji povezavi.
Če želite prejeti raziskavo preko e-pošte pišite na: circular.buildings@ecipa.eu
