Celovit pregled predpisov EU, Italije in Slovenije, podrobna primerjava operativnih ukrepov (sledljivost, sankcije, »end-of-waste«, izkopana zemlja in kamnine) ter končna SWOT analiza za usmerjanje oblikovalcev politik, podjetij in strokovnjakov k resnično krožnemu ravnanju z odpadki iz rušenja in gradnje.
V nedavno objavljeni raziskavi „Zakonodaja o ravnanju z gradbenimi odpadki v Italiji in Sloveniji“, ki jo je pripravila ECIPA (vodilni partner), OZS – Obrtno Podjetniška Zbornica Slovenije in SDGZ– URES Slovensko deželno gospodarsko združenje, smo analizirali razvoj evropske zakonodaje in se poglobili v italijanskih in slovenskih nacionalnih predpisih. To je vedlo do primerjalne analize, ki izpostavlja prednosti/slabosti in priložnosti/grožnje obeh sistemov, s ciljem identificirati ovire in predvsem predlagati, kako vzpostaviti pozitivni krog izmenjave dobrih praks čez mejo. Osrednji del raziskave je zaključno poglavje, ki konkretno primerja instrumente in postopke, vse do končne SWOT analize, ki je izhodišče za organizacijo prihodnjih delavnic projekta Circular.Buildings.
KAJ NAJDETE V RAZISKAVI
Prva poglavja raziskave ponujajo strukturirani opis zadevne zakonodaje na evropski in nacionalni ravni:
Pravni okvir EU za ravnanje z odpadki iz rušenja in gradnje: od Direktive 2008/98/ES (in poznejše 2018/851) do hierarhije odpadkov, preko ključnega vprašanja zasipanja, meril za konec odpadkov (end-of-waste), do posebnih predpisov za določene materiale.
Italijanski regulativni okvir: od Zakonskega odloka 152/2006 (TUA) do ministrskega odloka 5/2/1998, od predsedniškega odloka 120/2017 (izkopana zemlja in kamnine) do ministrskega odloka 69/2018 (EoW frezan asfalt) do odločilnega ministrskega odloka 152/2022 o inertnih gradbenih in ruševinah (end-of-waste).
Slovenski pravni okvir: poudarili smo razvoj, opredelitve, instrumenti za izdajo dovoljenj, merila za sledljivost, cilji in operativni postopki za tokove C&D, s poudarkom na razlikah v primerjavi z italijanskim sistemom.
Morda najpomembnejši del raziskave je prav v zadnjih poglavjih, ki vsebujejo primerjalno analizo italijanskega in slovenskega sistema. V tabeli so izpostavljeni nekateri strateško pomembni vidiki (npr. stopnja digitalizacije sistemov upravljanja, obstoj morebitnih postopkov in organov za podporo pri izpolnjevanju birokratskih obveznosti itd.). Vsebina:
Primerjava med Italijo in Slovenijo v zvezi z vrsto podrobnih vidikov, tudi operativnih (poglavje 5): orodja za sledljivost, upravljanje izkopanega zemljišča in kamnin, merila za konec odpadkov, sistemi sankcij, vloga CAM / zelena javna naročila, postopki za pridobitev dovoljenj, podporni sistemi in njihove značilnosti itd. Odločili smo se, da bomo vse analizirali iz operativnega vidika, da bi razumeli, kako se te norme dejansko odražajo na gradbišču in v obratih ter kako se sistem lahko konkretno izboljša.
S pomočjo SWOT analize smo identificirali pozitivne in negativne vidike ter priložnosti in grožnje za prihodnost: ta je osnova za opredelitev korektivnih ukrepov, usklajevanj in dobrih praks, ki se lahko prenesejo med državama in bodo obravnavani na delavnicah projekta, ki se bodo začele septembra 2025.
KONKRETNE PREDNOSTI: V PRIHODNJIH MESECIH
V prihodnjih mesecih bomo v sklopu projekta Circular.Buildings organizirali vrsto operativnih dejavnosti (delavnice, videoposnetki, spletne platforme), ki bodo omogočile poglobitev tudi teh regulativnih vidikov in razpravo o možnih izmenjavah dobrih praks med Italijo in Slovenijo. Delavnice bodo priložnost za javne uprave, podjetja iz sektorja in strokovnjake, da ne le pojasnijo nekatere vidike, povezane z zakonodajo, ampak tudi razmislijo o ciljih in možnih prihodnjih razvojih.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE
Zainteresirani lahko preberejo celotni članek in prenesejo raziskavo preko spodnje povezave.
Če želite prejeti dokument z analizo neposredno po e-pošti ali zaprositi za ciljno podporo pri sprejemanju dobrih praks, pišite na: circular.buildings@ecipa.eu.
