V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (I) je 18. junija 2026, potekala druga javna konferenca projekta DigARegion – Digitalno dostopna regija, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija–Slovenija. Dogodek je združil projektne partnerje (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, Mestna občina Nova Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž, Goriški muzej, Società per la Conservazione della Basilica di Aquileia, Svet slovenskih organizacij), strokovnjake za digitalno dostopnost, predstavnike kulturnih institucij ter druge deležnike, ki si prizadevajo za bolj vključujočo družbo in enakovreden dostop do informacij, storitev ter kulturnih vsebin za vse uporabnike.
V uvodnem delu je Tilen Škraba predstavil dosedanje aktivnosti in rezultate projekta DigARegion. V okviru projekta so bile izvedene obsežne analize dostopnosti spletnih mest na čezmejnem območju. Prva avtomatska analiza je zajela 2.326 spletnih strani in pokazala, da je bilo brez zaznanih napak le 16 spletišč oziroma manj kot odstotek vseh analiziranih. Slovenija je predstavljala 59 % ugotovljenih neskladij, Italija pa 41 %. Sledila je še bistveno obsežnejša analiza 3.100 spletišč oziroma skoraj 177.000 spletnih strani, pri kateri je bilo zaznanih več kot 5,2 milijona kršitev dostopnostnih zahtev. Le tri spletišča niso vsebovala zaznanih napak, več kot tretjina pa jih je imela do pet napak. Rezultati potrjujejo, da kar 99 % spletišč ne prestane niti osnovnih avtomatskih preverjanj dostopnosti.
Projekt se ni osredotočil zgolj na ugotavljanje stanja, temveč tudi na razvoj konkretnih rešitev. Pripravljene so bile splošne smernice digitalne dostopnosti ter specializirane smernice za muzeje, knjižnice in turistične organizacije. Partnerji so pripravili tudi osnovne smernice za dostopnost prostorov in informacij. Pomemben rezultat projekta predstavlja portal dostopnovsem.org, ki združuje informacije o dostopnosti, strokovne članke, informacije o dogodkih ter smernice v dostopni HTML-obliki. Na portalu bodo objavljeni tudi rezultati izvedenih avtomatskih analiz.
Velik poudarek projekta je namenjen tudi izobraževanju. Doslej je bilo izvedenih deset osnovnih usposabljanj s področja digitalne dostopnosti, ki se jih je udeležilo več kot 140 udeležencev, dve napredni usposabljanji za skrbnike spletišč in dve ekspertni usposabljanji za razvijalce. V okviru projekta deluje tudi podporni center za pomoč organizacijam pri uvajanju dostopnih rešitev, nadaljujejo pa se tudi hitre kontrole dostopnosti in druge podporne aktivnosti za zainteresirane deležnike. V prihodnjih mesecih bodo izvedena še dodatna usposabljanja na italijanski strani čezmejnega območja.
Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, je v svojem predavanju predstavil stanje digitalne dostopnosti v Sloveniji ter izpostavil pomen vključevanja uporabnikov z različnimi oviranostmi v načrtovanje in preverjanje dostopnih rešitev. Poudaril je, da zakonodajna skladnost sama po sebi ni dovolj, če storitve v praksi niso uporabne za ljudi, ki jih potrebujejo.
Poseben vpogled v vsakodnevne izzive slepih in slabovidnih oseb je ponudil Nicolò Finocchiaro, slepi univerzitetni predavatelj ter predsednik Društva slepih in slabovidnih v Gorici. Udeležencem je predstavil praktično uporabo bralnika zaslona in prikazal, kako slepe osebe uporabljajo računalnik ter dostopajo do digitalnih vsebin. S konkretnimi primeri je opozoril na ovire, ki jih lahko povzročajo nedostopna spletna mesta in digitalne storitve.
Drugi del konference je bil posvečen dostopnosti kulturnih ustanov. David Kožuh je predstavil razvoj Taktilne galerije Goriškega muzeja ter številne prilagoditve, kot so tipne replike umetniških del, avdiodeskripcije, povečani napisi in druge senzorične rešitve, ki približujejo umetnost slepim in slabovidnim obiskovalcem.
Konferenca se je zaključila s predstavitvijo aktivnosti Kulturnega centra Lojze Bratuž na področju izboljševanja dostopnosti galerijskih vsebin, med drugim z uporabo brajice, prilagojenih informacijskih rešitev in digitalnih orodij za ogled ter povečavo umetniških del.
Dogodek je ponovno pokazal, da dostopnost ni zgolj zakonska obveznost, temveč pomemben korak k bolj vključujoči družbi, v kateri lahko vsi posamezniki enakovredno dostopajo do informacij, storitev in kulturnih vsebin.
