V središču projekta Kras4us so tudi aktivnosti, povezane z upravljanji kraških travišč. Ta so namreč življenjski prostor z največjo biotsko pestrostjo ne le na Krasu in v Sloveniji, temveč tudi v evropskem in svetovnem merilu. Obenem pa so ta travišča zaradi opuščanja tradicionalnega kmetovanja in hitrega zaraščanja pokrajine izjemno ogrožena.
V okviru projekta iščemo rešitve, kako ta dragocen življenjski prostor ohraniti za prihodnje rodove. S tem namenom smo projektni partnerji v septembru že obiskali didaktično kmetijo Antonič in socialno kmetijo Alture di Polazzo na italijanskem Krasu, 11. novembra pa smo si ogledali še dva primera dobrih kmetijskih praks na slovenskem Krasu.
Najprej smo se sprehodili po pašnikih kmetije Ide Štoka blizu Krajne vasi, kjer že več kot tri desetletja gojijo drobnico, govedo in kopitarje. S kombinacijo pašnje in košnje obdelujejo okrog 45 hektrajev površin in tako skrbijo, da se krajina v bližini vasi ne zarašča ter ostaja biotsko pestra.
Sledil je ogled pašnih površin Domačije Čilčevi, ki zadnjih 15 let kmetuje na skrajnem severnem robu kraške planote blizu vasice Pedrovo. Vse površine so bile dolga leta opustele in zaraščene, leta 2006 pa so tudi v celoti pogorele v do tedaj največjem požaru Šumka. S čiščenjem zarasti ter pašo 150-glave črede ovc, koz in oslov povšine postopno revitalizirajo in tako ponovno vzpostavljajo travišča, ki omogočajo preživetje tudi najbolj ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Pri tem sta se najbolje izkazali prav avtohtoni slovenski pasmi, ki ju redijo na kmetiji, istrska pramenka in drežniška koza, saj sta ti najbolj prilagojeni za prirejo mleka in pašo na zahtevnem kraškem območju.
Zaraščene površine pred čiščenjem lesne zarasti.
Revitalizirane površine s kombinacijo paše in čiščenja zarasti.
