V soboto, 6. junija 2026, smo se sodelavke Posoškega razvojnega centra v okviru projekta ITINERANT odpravile na obisk k Pašni skupnosti Bošca na območje Kobariškega Stola, na planino Bošca.
Obisk je bil del projektne aktivnosti D.2.1.5 – Revitalizacija pašnikov. Ta aktivnost projekta ITINERANT je namenjena podpori trajnostne rabe kmetijskih zemljišč, konkretno podprto z nabavo pašne opreme in s tem tudi ohranjanju dragocenih habitatov zavarovanih vrst ptic in krajine ter razvoj neinvazivnega turizma, ki spoštuje naravo in lokalno rabo prostora.
Bošca nam je že v prvih jutranjih urah pokazala, zakaj je ta ukrep pomemben. Pašniki, zavarovana drevesa, ki jih je izoblikoval veter, živina, naravne kali, znanje sirarjev in delo pastirjev tukaj niso ločene zgodbe. Skupaj oblikujejo krajino, ki ostaja odprta, vrstno bogata in živa zato, ker jo ljudje še vedno uporabljajo in vzdržujejo v skladu z njenimi zakonitostmi in omejitvami.
Planina Bošca kot nekoč
Na planino Bošca smo prišle zjutraj. Nad pašniki so se premikale meglice, krave pa so mirno prežvekovale svoj jutranji obrok. Pastirji so že pripravljali vse potrebno za postavljanje ograde z električnim pastirjem. Pri delu jih je spremljala tudi živahna pastirska psička.
Pozitivno smo bile presenečene nad zavzeto in delovno pašno skupnostjo. Pastirji in ostali člani pašne skupnosti gojijo tudi nekaj, kar je v današnjem svetu prava redkost - sodelovanje, solidarnost in medsebojna pomoč. Predvsem pa veliko ljubezni do naravne krajine, miru planine in svojih živali.
S Katarino Rutar, članico Pašne skupnosti Bošca, smo si ogledale pašnike in prostore mlečne planine. Tam se je pod budnim očesom sirarja in predsednika Pašne skupnosti Bošca, Blaža Kravanja, že pripravljal prvi letošnji sir in prva skuta. Planina Božca je posebnost med posoškimi planinami. Medtem ko na številnih drugih planinah sir izdelujejo predvsem iz kozjega ali ovčjega mleka, na Božci nastaja sir pretežno iz kravjega mleka, ki mu dodajo nekaj kozjega. Na planini poteka celoten proces proizvodnje: od pridelave mleka do predelave v sir, skuto in sirotko.
Kako projekt ITINERANT podpira revitalizacijo pašnikov
V okviru aktivnosti D.2.1.5 je Pašna skupnost Bošca prejela v uporabo opremo za ureditev pašnikov. Med opremo so napajalna korita, električni pastir, žica, izolatorji in kovinske palice. Ta oprema je na terenu nujna. Pomaga pri varnem usmerjanju živine, lažjem delu pastirjev in boljšem vzdrževanju pašnih površin.
Na zahtevnem gorskem območju so takšni ukrepi zelo konkretni. Brez vode, ograd in osnovne infrastrukture je paša težja. Ko pa se paša opusti, se odprte površine hitro začnejo zaraščati. Revitalizacija pašnikov zato ni zgolj nakup opreme, ampak je doprinos k nadaljevanju rabe tradicionalne krajine, ki ohranja traviščne habitate in lokalno znanje.
Naravne kali in napajanje živine
Voda je eden ključnih pogojev za pašo na Bošci. Na pašnikih se nahajajo tudi naravne kali, ki so pomemben del mozaične krajine. Kali so dragocene za preživetje goveda na planini. Hkrati so tudi del krajinske in naravne pestrosti območja.
Pri napajanju živine se kali dopolnjujejo z napajalnimi koriti. Del teh korit je bil nabavljen v okviru projekta ITINERANT. Takšna kombinacija ohranja obstoječe naravne prvine prostora in hkrati podpira bolj zanesljivo oskrbo živine z vodo.
Paša ohranja biotsko bogata travišča
Po pašnikih smo se sprehodile med tisočerimi cvetočimi travniškimi rastlinami. Že na prvi pogled je bilo jasno, da smo na vrstno bogatem območju. Gorski pašniki namreč niso pomembni samo za kmetijstvo. Pomembni so tudi za opraševalce, ptice, rastlinsko pestrost in prepoznavno podobo alpske kulturne krajine.
Če se paša opusti, se pašniki začnejo zaraščati. S tem se spreminja krajina, izgubljajo se traviščni habitati, zmanjšuje se pestrost rastlin in izginjajo znanja, ki so se oblikovala skozi generacije.
To je tudi razlog, da so gorski pašniki in travišča pomembni v širšem evropskem okviru. Uredba EU o obnovi narave poudarja obnovo ekosistemov, habitatov in vrst. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do 2030 pa določa okvir za varstvo narave in obnovo degradiranih ekosistemov.
Za območja, kjer se prepletajo travišča, ptice, pašništvo in obiskovanje, sta pomembni tudi Ptičja direktiva in Habitatna direktiva.
Brez lokalnega in tradicionalnega znanja ne gre
Del obiska smo namenile tudi pogovorom s člani Pašne skupnosti Bošca. Govorili smo o preteklosti in prihodnosti planine, vodi, zaraščanju, dostopu, vzdrževanju objektov in turizmu.
Takšni pogovori so pomembni za nadaljevanje projekta ITINERANT. Ukrepi na planinah ne morejo nastajati samo na papirju. Izhajati morajo iz znanja in potreb ljudi, ki vsak dan delajo na terenu.
Člani pašne skupnosti najbolje poznjo razmere, pašne površine, vedenje živine, dostopne poti in omejitve prostora. Zato je lokalno znanje osnova za izvedljive ukrepe.
To je skladno tudi z usmeritvijo projekta ITINERANT. Projekt razvija trajnostni turizem v čezmejnem biosfernem območju Julijske Alpe tako, da povezuje naravno in kulturno dediščino, lokalne skupnosti za kakovostno življenje lokalnih prebivalcev in ohranjanje krhkih habitatov.
Več o projektu je dostopno na uradni strani projekta ITINERANT.
Turizem mora podpirati pašo, ne pritiskati nanjo
Z vrha planine Bošca se nam je odprl pogled na vse strani - proti morju, dolini Nadiže z Breginjskim kotom, Kobaridu in Tolminu ter Skutniku. Zaradi takšnih razgledov je takoj jasno, zakaj je območje tako privlačno za obiskovalce.
A Bošca je najprej pašniška krajina. Ni turistični poligon.
Že ob odhodu, v popoldanskih urah, se je gozdna cesta začela polniti s kolesarji, kombiji s tujimi registrskimi tablicami in padalci. To ni očitek posameznim obiskovalcem. Je opozorilo, da prostor potrebuje pravočasno usmerjanje, regulacijo obiska.
Če želimo, da Bošca ostane ohranjena, bo treba bolje urediti dostop in infrastrukturo za kmetovalce in obiskovalce jasneje in bolj kontrolirano usmerjati. Turizem na tem območju mora podpirati lokalne kmete, pastirje in ohranjanje narave.
Takšna usmeritev je skladna tudi z evropskimi smernicami za turizem. Načrt za prehod v turizmu poudarja zeleni prehod, odpornost destinacij in sodelovanje z deležniki. Program Interreg VI-A Italija–Slovenija 2021–2027 pa podpira čezmejno sodelovanje, ki varuje naravno in kulturno dediščino ter izboljšuje kakovost življenja na programskem območju.
Majhen ukrep, dolgoročen pomen
Revitalizacija pašnikov na Bošci je konkreten ukrep na terenu. Hkrati odpira širše vprašanje prihodnosti gorskih območij.
Kdo bo zanje skrbel? Kako bo urejen dostop? Koliko obiska lahko prenesejo? Kako lahko turizem pomaga, namesto da ustvarja dodaten pritisk?
Skupna želja vseh, ki smo bili ta dan na Bošci, je, da prostor ostane pašniški, odprt in vrstno bogat. Da ostanejo cvetoča travišča, naravne kali, sirarsko znanje, pašniki z živino in delo ljudi, ki skrbijo za planino.
Projekt ITINERANT – S trajnostnim turizmom do boljše kakovosti življenja na biosfernem območju Julijske Alpe je sofinanciran v okviru Programa Interreg VI-A Italija–Slovenija 2021–2027 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Na Bošci projekt podpira trajnostno rabo pašnikov, ohranjanje krajine in razvoj turizma, ki izhaja iz lokalnih potreb ter spoštuje naravno in kulturno dediščino območja.
Fotografije © Jerica Kobal, 2026 in © Maja Vrčon, 2026 (foto: mati z otrokom; naravna kal)
Povezane vsebine
Strategija EU za biotsko raznovrstnost do 2030
Strateški načrt skupne kmetijske politike za Slovenijo 2023–2027
