Projekt TARTINI BIS je omogočil nove raziskovalne dejavnosti na področju muzikologije, katerih cilj je razširiti študije o delu in življenju Giuseppeja Tartinija ter poiskati in zagotoviti nove vire o njegovem glasbenem in znanstvenem ustvarjanju.
Na stotine teh virov je bilo digitaliziranih in katalogiziranih v arhivskem delu spletne strani discovertartini.eu, da bi bili takoj na voljo znanstvenikom in raziskovalcem.
Pri tem pomembnem raziskovalnem delu, iskanju in identifikaciji virov je sodelovalo pet izkušenih raziskovalcev, trije mlajši raziskovalci in dva strokovna arhivista. Imenovani so bili na podlagi dveh javnih razpisov: enega je objavil Konservatorij za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu, drugega je razpisal Konservatorij za glasbo Benedetto Marcello v Benetkah.
Delo vseh strokovnjakov je potekalo usklajeno, pri čemer je dodana vrednost projekta bila tudi sodelovanje med starejšimi in mlajšimi strokovnjaki, ki so se srečevali na različnih delavnicah. Prav tako je bila ključna stalna komunikacija med znanstvenimi vodji projekta in raziskovalci.
Otipljiv rezultat teh dejavnosti so tu objavljena poročila petih izkušenih strokovnjakov, ki pojasnjujejo rezultate raziskovalnega dela ter zagotavljajo nove informacije in vpogled v umetniško in znanstveno dejavnost Giuseppeja Tartinija, njegovo biografijo ter krog njegovih učencev in privržencev.
To so naslovi petih poročil:
Margherita Canale
Koncerti za violino in orkester Giuseppeja Tartinija. Vpogled v violinske koncerte, ki niso vključeni v Douniasov katalog
Agnese Pavanello
Tartinijeva glasba za akademije in concertoni Giulia Meneghinija. Izvedbe Tartinijeve glasbe v Padovi v 18. stoletju
Sergio Durante
Tartinijevi prijatelji in sovražniki: zapiski za psihobiografijo
Federico Lanzellotti
Tartinijeve skladbe v beneških glasbenih zbirkah
Juan Mariano Porta
O Šestih koncertih za štiri inštrumente
Nekateri prispevki, zlasti tisti, ki sta jih napisala profesorja Durante in Pavanello, osvetljujejo Giuseppeja Tartinija v vsakdanjem življenju. Prikazujejo živahen in zanesljiv vpogled v njegove družbene odnose, poklicne in prijateljske vezi, glasbene prakse, ki so prevladovale v padovanskih salonih 18. stoletja, ter njegovo sprejemanje v amaterskih glasbenih krogih, kjer so zahtevali priložnostne glasbene skladbe. Prispevki profesorice Margherite Canale (Konservatorij za glasbo Giuseppe Tartini, Trst) ter profesorjev Federica Lanzellottija (Univerza v Baslu) in Juana Mariana Porte (Univerza v Padovi) so bolj usmerjeni v čist raziskovalni pristop. Osvetljujejo postopke in prakse muzikološkega raziskovanja. Gre za temeljno in vznemirljivo delo, še posebej zato, ker se predmet raziskovanja v veliki meri nanaša na glasbeno gradivo, ki je do nas prišlo v rokopisih.
