Partnerja z Univerze v Ljubljani in Univerze v Padovi sta zaključila dve ključni raziskavi, ki preučujeta, kako različne skupine v Sloveniji in Italiji dojemajo, vrednotijo in se povezujejo z morskimi in obalnimi ekosistemi Severnega Jadrana. Raziskava se je osredotočila na Kulturne ekosistemske storitve (KES) ter razvoj Etične matrike (EM) kot orodja za pravično in informirano upravljanje morja.
Kulturne ekosistemske storitve (KES): Morje kot identiteta, dediščina in znanje
Raziskava KES razkriva, da je morje veliko več kot naravni vir — je močan prostor identitete, simbolike in skupnostne povezanosti. Deležniki so izpostavili:
- Simbolne vrednote kot najmočnejšo dimenzijo, ki odraža čustveno navezanost, občutek pripadnosti in kulturno identiteto.
- Izobraževalno vrednost, saj je morje razumljeno kot »živi učni prostor«, ki krepi ozaveščenost in dolgoročno okoljsko odgovornost.
- Vrednost dediščine, zlasti povezano s tradicijami ribištva in solinarstva, ki jih skupnosti vidijo kot ključne za ohranjanje za prihodnje generacije.
- Vrednoti obstoja in zapuščine, ki kažeta na močno etično zavezanost k zaščiti morja zaradi njegove lastne vrednosti in zaradi prihodnjih generacij.
Na podlagi ugotovljenih kulturnih ekosistemskih storitev smo pripravili tudi plakat, ki vizualno predstavlja ključne koristi in vrednote ter pomaga pri jasnejšem komuniciranju širši javnosti.
Raznolike perspektive poudarjajo, kako pomembno je vključevanje nematerialnih vrednot v upravljanje morja, da bi zagotovili bolj vključujoče in trajnostno odločanje.
Etična matrika (EM): Orodje za pravično in pregledno upravljanje morja
Etična matrika, razvita v okviru projekta, ponuja strukturiran pregled potreb, interesov in vrednot različnih skupin deležnikov. Nastala je na podlagi fokusnih skupin in spletnega vprašalnika ter združuje družbene, ekološke in vidike dobrobiti živali, pomembne za varstvo morja.
EM pomaga odločevalcem pri:
- prepoznavanju skupnih vrednot in skupnih izhodišč,
- razumevanju nasprotujočih si zahtev,
- podpori preglednim, informiranim in pravičnim strategijam varovanja morja.
Ugotovitve kažejo, da ljudje zelo cenijo nematerialne koristi morja ter pozivajo k bolj participativnemu in usklajenemu upravljanju, kar poudarja, da je varstvo morja v svojem bistvu vprašanje pravičnosti.
