Danes dopoldne je v kongresni dvorani Area Science Park v Padričah potekala zaključna konferenca evropskega projekta Ero-STOP – Napredni in trajnostni pristopi k preprečevanju erozije tal, ki je sofinanciran s strani Evropske unije v okviru Programa Interreg VI-A Italija–Slovenija. Po dveh letih aktivnosti projekt prehaja v svojo sklepno fazo in prinaša konkretne rezultate na tehničnem, znanstvenem in normativnem področju, hkrati pa zapušča pomembno dediščino v obliki čezmejne mreže sodelovanja, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnje.
Dogodek so odprli institucionalni nagovori direktorice Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica (KGZ NG), Jane Čuk, ki je poudarila pomen programov Interreg pri povezovanju institucij, območij in različnih strokovnih znanj. »Ti projekti so pomembni, ker ustvarjajo resnične povezave med organizacijami in ljudmi – je izpostavila – in najbolj pozitivno je videti, da delovna skupina že razpravlja o nadaljevanju sodelovanja tudi po zaključku projekta.« Ključen poudarek je bil tudi na tem, da brez podpore evropskih sredstev številnih tovrstnih aktivnosti ne bi bilo mogoče izvajati dolgoročno.
V institucionalnem sporočilu Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije je koordinator Jan Capuder pohvalil opravljeno delo ter poudaril, da je projekt obravnaval konkreten problem z inovativnim in čezmejnim pristopom: »Erozija ne pozna meja, zato morajo tudi rešitve nastajati v sodelovanju strokovnjakov iz različnih okolij.« Tema prilagajanja podnebnim spremembam po njegovih besedah danes predstavlja eno ključnih strateških prioritet na evropski ravni. Podobno je poudarila tudi državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maša Žagar, ki je opozorila na pomen varovanja kmetijskih tal: »Podeželska območja so ključna za pridelavo hrane, vendar se lahko njihova stabilnost poruši tudi v zelo kratkem času. Potrebna je večja ozaveščenost, ki pogosto nastane prav v kriznih trenutkih, ko se jasno pokaže nujnost ukrepanja.«
Pregled rezultatov projekta je predstavila Karmen Bizjak Bat, vodja projekta Ero-STOP pri vodilnem partnerju KGZ Nova Gorica, ki je izpostavila ključne dosežke v dveh letih izvajanja, s skupnim proračunom 983.410 evrov. »Analizirali smo obstoječo zakonodajo, pripravili predloge izboljšav, razvili tehnično dokumentacijo in izvedli pilotne aktivnosti na območjih, izpostavljenih eroziji,« je pojasnila ter poudarila tudi pomen aktivnosti ozaveščanja, namenjenih kmetom in širši javnosti. Med glavnimi rezultati izstopajo priprava izhodišč za izboljšanje zakonodaje v Italiji in Sloveniji ter oblikovanje čezmejnega akcijskega načrta, nastalega tudi ob aktivnem vključevanju lokalnih deležnikov prek delavnic v Ajdovščini in Portogruaru. Projekt je imel tudi močno komunikacijsko komponento, z izdelavo informativnih gradiv in širjenjem rezultatov prek različnih medijev. »Želeli smo nagovoriti različne ciljne skupine – ne le kmete, temveč tudi širšo javnost, saj preprečevanje erozije zadeva vse,« je dodala Bizjak Bat.
Na znanstveni ravni je Alberto Bonora z Univerze IUAV v Benetkah poudaril, kako lahko kmetijske prakse pomembno vplivajo na zmanjšanje erozije, zlasti na ravninskih območjih v Italiji. S pomočjo simulacijskih modelov so analizirali različne scenarije, povezane z uvajanjem praks, kot so pokrovni posevki (cover crops) in neposredna setev. »Simulacije kažejo merljive zmanjšanje erozije – je pojasnil – na primer z uporabo posevkov, kot sta gorčica in redkev, pa tudi z ohranitvenimi načini obdelave tal, ki se izogibajo intenzivnemu rahljanju tal.« Povečanje organske snovi v tleh, čeprav z nekoliko manjšim neposrednim učinkom, dolgoročno prispeva k večji odpornosti tal.
Iz Slovenije je Timotej Verbovšek z Univerze v Ljubljani predstavil rezultate analiz na gričevnatih območjih, zlasti v vinogradih Vipavske doline, kjer se erozija pogosto prepleta s plazovi. Z uporabo modelov, kot sta RUSLE in SIMWE, je raziskovalna skupina kvantificirala erozijske procese in določila najbolj ranljiva območja. »V nekaterih primerih govorimo o več tonah izgubljene zemlje na hektar letno,« je poudaril in izpostavil potrebo po trdnih strokovnih podlagah za podporo kmetom pri odločanju. Med priporočili so krepitev tal, bolj premišljeno upravljanje kmetijskih površin ter priprava smernic, uporabnih na lokalni ravni.
Normativni vidik je predstavil geolog Giulio Lauri, ki je opozoril, da v Italiji že obstaja obsežen zakonodajni okvir na področju varstva tal, vendar je pogosto razdrobljen. »Orodja obstajajo – je dejal – vendar manjka enotna vizija in predvsem učinkovito preventivno načrtovanje.« Med ključnimi referencami je omenil hidrogeološko omejitev iz leta 1923, načrte upravljanja porečij in načelo hidravlične nespremenljivosti iz leta 2010, po katerem vsaka sprememba prostora ne sme poslabšati obstoječih razmer. Kljub temu pa še vedno primanjkuje sistematičnega kartiranja ranljivosti tal na nacionalni ravni in širše implementacije načrtov. Med predlogi so oblikovanje enotnega zakonodajnega okvira za erozijo tal, razvoj specializiranih kart, spodbude za ohranitvene kmetijske prakse ter inovativni instrumenti, kot so pogodbe o upravljanju tal in krajine, po vzoru pogodb o upravljanju voda.
Pogled v prihodnost je predstavil Vasja Juretič (KGZ Nova Gorica), ki je poudaril, da delo strokovne skupine ne bo zaključeno s koncem projekta. »Za doseganje optimalnih rezultatov bo potreben čas – je dejal – saj se problem erozije med Italijo in Slovenijo razlikuje: ravnina na eni strani, gričevje na drugi. Potreben je integriran in skupen pristop.« Juretič je izpostavil tudi vpliv človekovih dejavnosti na erozijske procese, saj je erozija pogosto posledica prepleta naravnih dejavnikov in človeških posegov.
Celotno sliko je dopolnil prispevek Konzorcija za melioracijo vzhodnega dela Benečije, kjer je namestnik direktorja Graziano Paulon predstavil povezave med erozijo, upravljanjem voda in prostorskim načrtovanjem na območju Litoranee Venete, ki je predmet projekta Poseidone. Sanacija severovzhodne beneške lagune predstavlja primer posega, ki združuje hidravlično varnost, turistično rabo in krajinsko vrednost, z naložbo v višini 133 milijonov evrov.
Konferenco je zaključil profesor Nejc Bezak, ki je ponudil širši pogled na podnebne spremembe in njihove učinke na obravnavana območja, ter poudaril, da naraščanje ekstremnih vremenskih pojavov zahteva vedno bolj nujne in učinkovite prilagoditvene strategije. Z zaključkom projekta Ero-STOP se končuje pomembno obdobje raziskav in eksperimentiranja, hkrati pa se odpira nova faza, v kateri bo treba pridobljeno znanje prenesti v konkretne ukrepe, bolj premišljene prostorske politike in trajno čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo. Kajti, kot je bilo večkrat poudarjeno med konferenco, erozija tal ni le okoljski problem, temveč vprašanje, ki neposredno zadeva prihodnost prostora in njegovo odpornost na spremembe.
