V okviru projekta Ero-STOP je pripravljen dokument D.1.5.1, ki predstavlja strokovne podlage za izboljšanje zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja, varstva tal in izvajanja zahtevnih agromelioracij v Sloveniji in Italiji ter nadgrajuje predhodno analizo zakonodajnih okvirov (D.1.2.1).
Analiza v obeh državah je pokazala, da erozija tal na kmetijskih zemljiščih ni sistemsko in enotno obravnavana. Tako v Sloveniji kot v Italiji primanjkuje jasnih tehničnih smernic za načrtovanje, izvedbo in vzdrževanje agromelioracij, enotne metodologije za določanje erozijske ogroženosti ter učinkovitega nadzora nad izvedbo posegov na terenu. Erozija je pogosto obravnavana posredno skozi predpise s področja voda, gradnje ali hidrogeoloških tveganj, ne pa kot samostojen problem varstva kmetijskih tal.
Za slovenski prostor dokument posebej izpostavlja potrebo po obvezni in vsebinsko jasno opredeljeni strokovni podlagi v obliki geološko-geotehničnega poročila, ki bi postalo ključno orodje pri načrtovanju zahtevnih agromelioracij, ter predlaga njegovo preimenovanje v bolj dostopen in uporabnikom prijazen naziv »načrt zaščite zemljišča«. Predlagana je uvedba sprotnega nadzora med izvajanjem del, obvezno obveščanje nadzornih organov o začetku del ter boljša povezava med strokovnimi podlagami, odločbami ministrstva in inšpekcijskim nadzorom. Pomemben del priporočil je namenjen tudi občinskim prostorskim aktom, kjer naj se na erozijsko ogroženih območjih dosledno upoštevajo strokovne podlage pri načrtovanju teras in drenažnih sistemov, ki morajo slediti naravni morfologiji terena.
V italijanskem delu dokument izpostavlja predvsem razpršenost in kompleksnost zakonodajnega okvira ter odsotnost enotne sistemske ureditve erozije kmetijskih tal. Kot ključno rešitev je izpostavljena večja vloga preventivnega prostorskega načrtovanja, zlasti na ravni porečij, ter nujnost izdelave podrobnih kart ranljivosti tal za potrebe občinskega načrtovanja. Priporočila vključujejo povezovanje obstoječih instrumentov (porečni načrti, PAI, PGRA, občinski prostorski akti), pripravo smernic za dobre kmetijske prakse na erozijsko občutljivih območjih, poenostavitev vzdrževanja teras in suhozidov ter večje vključevanje strokovnjakov različnih področij v postopke načrtovanja in nadzora.
Dokument tako predstavlja celovit strokovni predlog za nadgradnjo zakonodaje in prostorskega načrtovanja, ki bi omogočila bolj usklajeno, varno in trajnostno izvajanje agromelioracij ter učinkovitejše varstvo kmetijskih tal pred erozijo in plazenjem v čezmejnem prostoru.
Dokument Priprava podlag za izboljšanje zakonodaje je dosegljiv na povezavi:
