Videm, 10. oktober 2025 – Na Univerzi v Vidmu je potekal dan razprav in poglobljenega strokovnega dialoga o trajnostnih inovacijah v akvakulturi. Strokovnjaki, raziskovalci in predstavniki sektorja so se zbrali na konferenci »Krožna akvakultura: posodobitve glede krmnih in tehnoloških vidikov projektov Acquainnova 2.0 in CircularRainbow«, na kateri je sodelovalo osem predavateljev. Poleg 64 udeležencev v dvorani je dogodek na spletu spremljalo približno 30 oseb, kar je omogočilo hibridni način sodelovanja.
Srečanje, ki je potekalo v dvorani Trte in vina Oddelka za agroživilske, okoljske in živalske vede (Di4A) Univerze v Vidmu, je bilo del izobraževalnih in diseminacijskih aktivnosti projekta Circular Rainbow, katerega cilj je vpeljati v rejo postrvi tehnološko napredne in energetsko učinkovite rešitve, kot so digitalizirani sistemi RAS, ki omogočajo optimizacijo porabe vode, predelavo odplak ter njihovo pretvorbo v energijo ali biomaso, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Vzporedno se projekt Acquainnova 2.0 osredotoča na razvoj inovativne krme za krožno akvakulturo, pri čemer ocenjuje njeno gospodarsko in okoljsko trajnost. Po pozdravnih nagovorih prof. Edija Piasentierja, direktorja oddelka, in dr. Andree Fabrisa, direktorja Združenja italijanskih ribogojcev (API), so znanstvena predavanja predstavila najnovejše dosežke raziskav ter omogočila razpravo z udeleženci.
Prvi del konference
Prvi sklop je bil posvečen »krožnemu« pristopu pri oblikovanju krme za postrvi in orade. Prof. Emilio Tibaldi je predstavil novo metriko – Material Circulatory Indicator – za merjenje krožnosti proizvodnih procesov. Prof. Roberto Pastres je prikazal napredek pri analizah trajnosti krme in napovedal uporabo Product Environmental Footprint (PEF) za primerjavo okoljskega odtisa rib, gojenih z različnimi formulacijami. Dr. Giulia Pascon in prof. Lucilla Iacumin sta predstavili obetavne rezultate glede rasti, komercialnega donosa ter prehranske in mikrobiološke kakovosti orad in postrvi, hranjenih s krožno krmo. Dr. Saida Favotto in prof. Edi Piasentier sta predstavila rezultate senzoričnih testov, ki so pokazali pozitivno sprejemanje trajnostno pridelanih ribjih izdelkov med potrošniki. Na koncu sta dr. Yari Vecchio in Margherita Masi predstavila nacionalno študijo izvedljivosti, ki kaže, da je percepcija italijanskih potrošnikov do rib, hranjenih s krožno krmo, pretežno pozitivna.
Drugi del konference
Drugi del je odprla dr. Gloriana Cardinaletti, znanstvena vodja projekta Circular Rainbow, ki je predstavila trenutno stanje reje postrvi na čezmejnem območju ter poudarila potrebo po prehodu k bolj odpornim in trajnostnim modelom. Z večfaktorskim pristopom, ki združuje tehnološke inovacije, odgovorno upravljanje z vodo in krožno bioekonomijo, projekt Circular Rainbow dokazuje izvedljivost novega proizvodnega modela, kjer vsak odpad in odplaka postane vir. Ključni element projekta je Digitalni RAS, platforma za oddaljeno spremljanje v realnem času, ki omogoča nadzor parametrov gojitvenega okolja in dobrega počutja rib ter predlaga korektivne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti. Model se testira v pilotnih obratih v Italiji in Sloveniji, z namenom oblikovanja operativnih in ponovljivih smernic za učinkovitejšo in okolju prijaznejšo rejo postrvi.
Dr. Johan Johansen (Norveški inštitut za raziskave bioekonomije) je predstavil mednarodne izkušnje, ki kažejo, da trajnost temelji tudi na energetski učinkovitosti. Nizkoenergijski sistemi (RASrace), ki se že uporabljajo pri gojenju lososa, bi lahko predstavljali konkretno rešitev tudi za gojenje postrvi, kot primer prenosljive inovacije.
Med najinovativnejšimi vidiki projekta Circular Rainbow je uporaba ribjega blata in odplak iz sistemov RAS kot surovine za proizvodnjo bioplina ali novih biomaterialov. Dr. Alessandro Chiumenti je predstavil, kako anaerobna digestija izpustov omogoča pridobivanje obnovljive energije, katere izkoristek je odvisen od prehrane rib.
Za zaključek je prof. Francesca Tulli predstavila obetavne rezultate uporabe ličink črne bojevniške muhe (Hermetia illucens) za biokonverzijo organske snovi odpak in blata. Proces ustvarja biomaso, uporabno v drugih agroindustrijskih panogah, in ostanek, primeren kot gnojilo za obnovo tal – krepitev krožnega ciklusa, ki zmanjšuje odpadke in vrača vrednost surovinam.
Popoldne je bil za vse udeležence organiziran vodeni ogled poskusnih obratov Kmetijskega podjetja A. Servadei Univerze v Vidmu v Pagnaccu (UD), kjer je bil uradno odprt novi digitalizirani RAS sistem, izveden v okviru projekta Circular Rainbow in s sofinanciranjem programa Interreg Italija–Slovenija. Investicija v višini približno 80.000 evrov predstavlja prvi digitalizirani RAS sistem v Trivenetu.
Za več informacij obiščite fotogalerijo: konferenca in vodeni ogled
