Med popisovanjem travnikov v oktobru nas je v okolici Naklega pri Divači razveselil pocvitajoč gorski kosmatinec (Pulsatilla montana). Veliko verjetneje bomo pod Vremščico, drugod po Krasu in ponekod na Notranjskem na sorodnika velikonočnice (P. grandis) naleteli v ostri burji zgodnjega aprila: spočetka med travno rušo komaj našteješ enega, dva, tri pobešene črnovijolične in nadvse kosmate cvetove, ko pa se ti vid privadi, lahko po travnikih zapaziš gručice te zavarovane vrste, kolikor daleč seže pogled.
Da rastline ne bi pozeble, so čez in čez (razen v notranjosti cveta) prekrite z gostimi dlakami, ki tik ob površini vzdržujejo toplejšo zaporno plast zraka. Nekako tako kot Kosovelov majhen plašč, le da tu plašč ni stkan iz besed:
Jaz bi hodil
v majhnem plašču
besed.
Ali pod tem naj se skriva
topel, svetál svet.
Kaj je bogastvo?
Kaj je razkošje?
Zame je eno:
majhen plašč imam
in ta plašč ni nobenemu
enak.
Rod kosmatincev ima svoje jedro razširjenosti sicer v stepah vzhodne Evrope in osrednje Azije. Tako kot bodaličine, tudi njegove plodove raznaša veter, zaradi skromnejšega peresastega kljunca pa verjetno na nekoliko krajše razdalje (v odprti krajini do 15 m). Preden jih veter razpiha, nas lahko v maju in juniju na sprehodu čez kraško gmajno presenetijo soplodja, ki spominjajo na kuštrave cofke.
