V soboto, 13. junija, je drugi TABR Festival kaštelirjev oživil kraško vasico Vojščica, ki je ta dan praznovala tudi krajevni praznik.
Festival kaštelirjev / Festival dei Castellieri, ki je nastal v sklopu projekta Interreg ITA–SLO KAŠTellieri, v katerem kot projektni partner sodeluje tudi Javni zavod Miren Kras, so poimenovali po delu naselja Tabor, vzpetini nad vasjo. Tudi letos je ponudil pestro dogajanje za vse generacije.
“Z organizacijo že drugega festivala smo želeli ljudem od blizu in daleč približatidediščino prazgodovinskih gradišč, ki je na širšem območju zelo bogata, marsikdo pa je še vedno ne pozna. Treba jo je ne le ohranjati in negovati, ampak tudi promovirati in vključiti v turistične produkte, da jo ljudje pobliže spoznajo, in tudi to je cilj projekta KAŠTellieri,” pravi vodja projekta pri JZ Miren Kras Alenka Ožbot Klančič.
Dogodek so tudi letos izvedli v soorganizaciji z lokalnim društvom ŠKTD Farjovca in ob pomoči Krajevne skupnosti Vojščica. Skupaj so spletli zgodbo, ki je udeležence za en dan popeljala v prazgodovino in odstrla vsaj delček skrivnosti gradišč.
Športno dopoldne med kaštelirji
Pester celodnevni program se je začel že ob 8. uri z vodenim gorskim kolesarjenjem po 30-kilometrski Kaštelirski poti, ki je vodila od Tabora v Vojščici do arheoloških najdišč Brith (Zagrajec), Martinišče (Sveto pri Komnu) in Grmača (med Kostanjevico na Krasu in Novelom). Uro kasneje se je v vasi začel pohod Od gradišča do gradišča, od Tabora do Grmače. V lepem in ne prevročem vremenu so se pohodniki sprehodili po približno 10 kilometrov dolgi krožni kraški trasi.
Po športnem dopoldnevu je bilo zanimivo opazovati, kaj vse so udeleženci izdelovali na petih ustvarjalnih delavnicah na prireditvenem prostoru Kal. Pod vodstvom kamnosekinje Petre Pike Moze so ustvarjali amulete iz kamna in bakra, na delavnici oblikovanja gline so pod vodstvom vizualnega umetnika Gregorja Mavra nastajale figurice psa, po vzoru figurice iz bronaste zlitine, ki je bila leta 2010 izkopana na prazgodovinski utrjeni višinski naselbini Kaštelir nad Kortami pri Izoli in sodi v čas razvite železne dobe (6. - 5. stoletje pred našim štetjem).
Živahno je bilo tudi na delavnici izdelovanja cvetličnih venčkov, ki jo je izvedlo Kulturno etnološko društvo Venček iz Štanjela. cvetlice in drugo rastlinje je bilo v ospredju tudi na delavnici grafične oblikovalke Ines Gerbič Zgonc, kjer so ustvarjali odtise rastlin na tekstil. Posebno zanimanje je vzbudila delavnica arheologinje in specialistke za obujene okuse Polone Janežič, kjer so udeleženci spoznali živila iz prazgodovinskega obdobja in imeli priložnost okušati pripravljene jedi.
S stojnic so vabili razni izdelki, za popestritev dogajanja pa je ŠKTD Farjovca organiziralo še družabne igre.
Predavanja in pesmi na Tabru
Pozno popoldne se je dogajanje preselilo na območje Tabra, ob današnjem pokopališču. Po dobrodošlici s pršutom, sirom, vinom in sladico iz kaštelirskih časov (medeno pečeno hruško s šetrajem in ovčjo skuto) so udeleženci pozorno prisluhnili predavanjem o prazgodovini. Robert Lavin iz Zavoda za celostni razvoj Anima Mundi je predstavil ugotovitve raziskave, kako so gradišča Tabor, Grmača in Sv. Ambrož navzoča na prvobitnih geomantičnih strukturah pokrajine, ki so na splošno premalo prepoznane in upoštevane kot vitalna in energijska središča, na kar so se naslonile stare kulture.
Vodja Pisarne za arheologijo Sredozemlja ZRS Koper Maša Saccara je izpostavila posebnosti gradišč/kaštelirjev na območju slovenskega dela Istre, Tomaž Fabec iz Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa je govoril o prazgodovinskih lovskih megastrukturah na Krasu. Prazgodovinske skupnosti so na Krasu uporabljale dolge kamnite strukture za množični lov na divjad. Gre za zapletene suhozidne sisteme v obliki lijaka, dolge od nekaj sto metrov do več kilometrov, ki se zaključujejo s pastmi pod skalnimi stopnjami ali stenami, v katere so prazgodovinske skupnosti usmerjale črede divjih živali. Odkritje je pomembno, saj je to prva najdba tovrstnih lovskih megastruktur v Evropi.
Zvečer je Festival kaštelirjev ponudil pevski nastop Ljobe Jenče. Umetnica, ki je svoje življenje posvetila ohranjanju glasbenega, kulturnega in duhovnega izročila naših prednikov, je z gongi pričarala mistično vzdušje, celodnevno dogajanje pa se je zaključilo s čustvenim nastopom Klape Škvadra v Kalu, ki je udeležence popeljal v brezskrbno poletje.
