Po zaključni konferenci v Krminu se je zaključni del projekta Interreg Italija–Slovenija IRRIGAVIT 27. novembra 2025 nadaljeval v Vili Vipolže v osrčju Goriških Brd, kjer je potekala druga zaključna konferenca, namenjena predvsem prenosu znanja ter dialogu med raziskovalci, vinogradniškim sektorjem in italijanskimi ter slovenskimi institucijami.
Dogodek, ki so ga organizirali RRA Severne Primorske, Univerza v Vidmu in slovenski projektni partnerji, je predstavljal pomemben trenutek čezmejnega sodelovanja. Rezultati raziskav in terenskih poskusov so bili predstavljeni v neposrednem dialogu s potrebami lokalnega okolja in deležnikov vinogradniškega sektorja. Dogodek so s pozdravnimi nagovori odprli Teja Jelina, podžupanja Občine Brda, Matija Ukmar, direktor RRA Severne Primorske, Lucilla Iacumin, prorektorica Univerze v Vidmu, Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, Kristina Di Dio iz programa Interreg VI-A Italija–Slovenija 2021–2027 ter Nika Gregorič, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Vodja projekta Paolo Sivilotti je v uvodu predstavil povezavo med projektoma ACQUAVITIS in IRRIGAVIT ter izpostavil, kako je kapitalizacija znanja, pridobljenega v predhodnem projektu, omogočila razvoj novih poskusov, digitalnih orodij in smernic za učinkovitejše upravljanje vodnih in talnih virov.
Od raziskav do vinograda: dva videoposnetka o rezultatih projekta
Eden od osrednjih trenutkov konference je bila projekcija dveh videoposnetkov, pripravljenih v okviru projekta, katerih namen je bil glavne rezultate raziskav približati tudi širši, nestrokovni javnosti. Prvi videoposnetek, »Trta in voda«, prikazuje povezanost med vodo, tlemi in vinsko trto ter pojasnjuje, kako lahko boljše razumevanje dinamike vode v vinogradu prispeva k učinkovitejšim namakalnim strategijam. Drugi videoposnetek, »Grozdje in vino«, obravnava povezavo med razpoložljivostjo vode, vodnim stresom vinske trte ter kakovostjo grozdja in vina. Videoposnetka kompleksne znanstvene in eksperimentalne ugotovitve predstavljata na dostopen način ter tako podpirata prenos znanja do vinogradnikov, strokovnjakov in drugih lokalnih deležnikov.
Od poskusov do strategije: okrogla miza
Drugi del konference je bil namenjen okrogli mizi o namakanju vinogradov – od poskusov do strategije, ki jo je moderiral enolog Dušan Brejc. V razpravi so sodelovali predstavniki vinogradniškega sektorja, raziskovalnih institucij in javnih ustanov: Cristian Specogna iz Konzorcija za zaščito vin Friuli Colli Orientali in Ramandolo, Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda, Aleš Kristančič, ustanovitelj Konzorcija Brda, raziskovalec Paolo Sivilotti z Univerze v Vidmu in vodja projekta IRRIGAVIT, Klemen Lisjak z Geodetskega inštituta Slovenije, nekdanji vodja projekta ACQUAVITIS, ter Nika Gregorič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Razprava je omogočila obravnavo smernic IRRIGAVIT z vidika konkretnih potreb čezmejnega vinogradništva ter povezala ugotovitve eksperimentalnih poskusov z izkušnjami in pričakovanji pridelovalcev ter institucij. Posebna pozornost je bila namenjena vplivom podnebnih sprememb in ekstremnih vremenskih pojavov. Območje je bilo v obdobju pred konferenco prizadeto zaradi poplav, ki so vplivale tako na območje Brd kot Colli Orientali. Dogajanje je ponovno pokazalo, kako pomembne so skupne strategije za upravljanje vode, varovanje tal in prilagajanje vinogradništva spremenjenim podnebnim razmeram.
Prenos znanja se nadaljuje
Zaključne misli okrogle mize sta predstavila Nataša Jakopič iz RRA Severne Primorske in Mariano Paladin iz Konzorcija za zaščito vin Friuli Colli Orientali in Ramandolo, partnerja taker v projektu. Izpostavila sta pomen prenosa znanja, ki so ga razvili raziskovalni partnerji UNIUD, KIS in GIS v okviru projekta ACQUAVITIS ter ga je projekt IRRIGAVIT nadgradil in kapitaliziral. Znanje je bilo tako približano vinogradnikom, javnim upravam in drugim deležnikom na območju. Konferenca se je zaključila z neformalnim druženjem in degustacijo vin, ki sta dodatno okrepila duh dialoga in sodelovanja med Italijo in Slovenijo, značilen za celoten projekt.
Zaključni konferenci v Krminu in Vili Vipolže sta tako predstavljali dva komplementarna trenutka istega procesa: prva je bila osredotočena predvsem na predstavitev rezultatov in formalizacijo zavez za prihodnost, druga pa na dialog z lokalnim okoljem in prenos znanja. Projekt IRRIGAVIT za seboj ne pušča le znanstvenih rezultatov, temveč tudi orodja, smernice in mrežo sodelovanja, ki so namenjeni nadaljevanju skupnih prizadevanj tudi po zaključku projekta. Podpis memoranduma o soglasju (MoU) in Skupnega akcijskega načrta predstavlja pomembno podlago za nadaljnje razvijanje in posodabljanje rezultatov projekta ter njihovo vključevanje v prihodnje kmetijske in vinogradniške strategije čezmejnega območja.
