24 marca 2026 je v Ajdovščini, v Dvorani prve slovenske vlade, potekal Blue Economy Forum 2026, dan študija in razprave z naslovom »Od modela do teritorija: dobre prakse upravljanja voda v Sloveniji«.
Dogodek, ki ga je organiziral projekt Interreg WABIN in sofinanciral program Interreg VI-A Italija-Slovenija, je združil institucije, strokovnjake in upravljavce vodnih virov iz Italije in Slovenije ter vključil italijansko delegacijo deležnikov in odločevalcev v izobraževalni in operativni program.
Pobuda je predstavljala konkreten trenutek dialoga med raziskavami in njihovo uporabo v praksi, s poudarkom na primerjavi modelov in dobrih praks za trajnostno upravljanje voda v čezmejnem prostoru. Dogodek je moderiral Jurij Giacomelli, predsednik Italijansko-slovenskega foruma.
Od raziskav do prakse
Dogodek so odprli veleposlanik Italije v Ljubljani Giuseppe Cavagna, direktorica za vode na Ministrstvu za naravne vire in prostor Republike Slovenije Lidija Globevnik, župan Ajdovščine Tadej Beočanin ter Diego Santaliana, vodja poslovne enote za projekte sodelovanja v Polo Tecnologico Alto Adriatico.
V svojem govoru je Santaliana predstavil cilje projekta WABIN, ki se osredotoča na dve glavni področji: razvoj modela za izračun čezmejnega vodnega bilance ter spodbujanje večje ozaveščenosti o trajnostni rabi vode med prebivalci in deležniki.
Dopoldne so bile predstavljene inovativne izkušnje in rešitve, med drugim upravljanje naravnih nesreč v Sloveniji, namakalni sistem Vipavske doline ter nacionalne metodologije za določanje vodnih bilanc.
Eden ključnih trenutkov je bila tehnična delavnica o izračunu vodnega vpliva, v okviru katere je bil predstavljen model vodne bilance, razvit v projektu WABIN in preizkušen na primeru doline Mirne. Cilj je prenos operativnih znanj na deležnike ter omogočanje uporabe modela tudi v drugih teritorialnih okoljih.
V nadaljevanju so bili predstavljeni primeri dobrih praks krožnega gospodarstva na področju upravljanja voda, s posebnim poudarkom na problematiki mikroplastike in odstranjevanju odpadkov iz rek.
Popoldne so udeleženci obiskali območje Slano Blato, ki ima velik okoljski in geomorfološki pomen, ter s tem dodatno povezali teoretično znanje z neposrednim opazovanjem na terenu.
