TORRENT
Specifični cilj: SC 4 - Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov
Tipologija: Standardni projekt
Zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, zlasti ob aktualnih podnebnih spremembah, je natančno in učinkovito načrtovanje del za nadzor hudournikov postalo bistveno orodje za preprečevanje geo-hidroloških tveganj. Ta vrsta tveganja ne pozna upravnih meja, zato je na ranljivih ozemljih, kot sta Italija in Slovenija, sprejetje skupnih strategij za izboljšanje urejanja vodotokov ter varovanje infrastrukture, premoženja in življenj bistvenega pomena. Poleg tega sodobno načrtovanje posegov zahteva delo na ravni porečja tudi v čezmejnih primerih. Zato je sodelovanje med javnimi organi, sektorskimi agencijami in raziskovalnimi organizacijami edini način za izmenjavo različnih pogledov in znanja, ki omogoča razvoj skupnih rešitev na podlagi širšega pogleda na skupne izzive. Projekt TORRENT je bil namenjen prav vzpostavitvi skupnih in nadnacionalnih smernic za spremljanje stanja in funkcionalnosti objektov za urejanje hudournikov ter za ocenjevanje dolgoročne učinkovitosti objektov, določanje prednosti vzdrževalnih posegov in za izboljšanje strategij upravljanja povodij.
Projekt je vzpostavil skupne in nadnacionalne smernice za spremljanje stanja in funkcionalnosti objektov za urejanje hudournikov.
Ocenil dolgoročne učinkovitosti objektov na posameznih vodotokih.
Določil prednosti vzdrževalnih posegov in izboljšanje strategij upravljanja povodij.
Projekt TORRENT je vzpostavil skupne smernice za načrtovanje in vzdrževanje objektov za varstvo pred hudourniki, ki zainteresiranim stranem zagotavljajo preprosta, hitra in uporabniku prijazna orodja (npr. indeks prednostnega vzdrževanja, posodabljanje in skupna podatkovna zbirka objektov, veččasovni DMV). Projekt TORRENT je tudi zbral in spodbudil izmenjavo zgodovinskih podatkov, povezanih z geo-hidrološkimi procesi, raziskavami HRT, informacijami o objektih za urejanje hudournikov in strategijami blaženja, kar je omogočilo razvoj inovativne skupne metodologije. V sklopu projekta se je aktiviralo pilotno akcijo, in se s tem pokazalo uporabnost skupne metodologije, ter zagotovilo skupne smernice za reševanje problemov upravljanja povodij v Italiji in Sloveniji.
