TORRENT
Specifični cilj: SC 4 - Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov
Tipologija: Standardni projekt
Zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, zlasti ob aktualnih podnebnih spremembah, je natančno in učinkovito načrtovanje del za nadzor hudournikov postalo bistveno orodje za preprečevanje geo-hidroloških tveganj. Ta vrsta tveganja ne pozna upravnih meja, zato je na ranljivih ozemljih, kot sta Italija in Slovenija, sprejetje skupnih strategij za izboljšanje urejanja vodotokov ter varovanje infrastrukture, premoženja in življenj bistvenega pomena. Poleg tega sodobno načrtovanje posegov zahteva delo na ravni porečja tudi v čezmejnih primerih. Zato je sodelovanje med javnimi organi, sektorskimi agencijami in raziskovalnimi organizacijami edini način za izmenjavo različnih pogledov in znanja, ki omogoča razvoj skupnih rešitev na podlagi širšega pogleda na skupne izzive. Projekt TORRENT je bil namenjen prav vzpostavitvi skupnih in nadnacionalnih smernic za spremljanje stanja in funkcionalnosti objektov za urejanje hudournikov ter za ocenjevanje dolgoročne učinkovitosti objektov, določanje prednosti vzdrževalnih posegov in za izboljšanje strategij upravljanja povodij.
Projekt je vzpostavil skupne in nadnacionalne smernice za spremljanje stanja in funkcionalnosti objektov za urejanje hudournikov.
Ocenil dolgoročne učinkovitosti objektov na posameznih vodotokih.
Določil prednosti vzdrževalnih posegov in izboljšanje strategij upravljanja povodij.
Projekt TORRENT je povezal znanje in izkušnje slovenskih in italijanskih partnerjev ter razvil skupne postopke in orodja za spremljanje hudournikov in objektov za njihovo urejanje. Rezultati podpirajo ocenjevanje učinkovitosti obstoječih objektov, določanje prednostnih vzdrževalnih ukrepov ter bolj usklajeno upravljanje porečij. Upravljavcem omogočajo sprejemanje odločitev na podlagi zgodovinskih podatkov, terenskih raziskav in sodobnih prostorskih analiz.
Pilotna porečja in terenske raziskave
Skupna metodologija je bila preizkušena na pilotnih območjih hudournikov Moscardo in Orteglas v Italiji ter vodotoka v bližini Krvavca in Osapske reke v Sloveniji. Partnerji so zbrali zgodovinske in aktualne podatke, pregledali stanje objektov za urejanje hudournikov ter izvedli topografske meritve. Primerjava digitalnih modelov terena iz različnih obdobij je omogočila analizo erozije, odlaganja plavin in sprememb v strugah.
Poročilo o pilotnih območjih predstavlja njihove naravne značilnosti in glavne hidrogeološke procese. Je izhodišče za razumevanje razlik med porečji in prilagajanje ukrepov njihovim posebnostim.
Prenesi dokument: Poročilo o pilotnih območjih
Oglej si fotografije terenskih raziskav na pilotnih vodotokih
Na podlagi izkušenj s pilotnih območij so partnerji pripravili skupne smernice dobrih in slabih praks. Dokument obravnava zbiranje, obdelavo in izmenjavo podatkov ter opozarja na težave, ki lahko vplivajo na kakovost analiz in načrtovanje ukrepov.
Smernice spodbujajo uporabo primerljivih podatkov in usklajenih delovnih postopkov. Skupaj z ocenjevanjem stanja in funkcionalnosti objektov ter uporabo indeksa prednostnega vzdrževanja (MPi) zagotavljajo strokovno podlago za določanje vrstnega reda vzdrževalnih posegov.
Prenesi dokument: Skupne smernice dobrih in slabih praks
Prenos rezultatov v druga porečja
Poročilo o možnostih prenosa na večji nivo povezuje ključne rezultate projekta: skupno podatkovno zbirko, digitalne modele terena iz različnih obdobij, indeks prednostnega vzdrževanja in razvita operativna orodja.
Dokument predstavlja možnosti uporabe teh rezultatov v drugih slovenskih in italijanskih porečjih ter na širših prostorskih ravneh. S tem zagotavlja podlago za nadaljnjo uporabo projektnih rešitev pri spremljanju vodotokov, ocenjevanju učinkovitosti objektov in načrtovanju vzdrževanja tudi po zaključku projekta.
Prenesi dokument: Poročilo o možnostih posredovanja
Orodje za QGIS
V okviru projekta je bil razvit vtičnik HydroGeomorphology Tools for QGIS, namenjen strokovnjakom, ki se ukvarjajo s hidrološkim načrtovanjem in upravljanjem porečij. Orodje podpira uporabo razvite metodologije v okolju QGIS ter obdelavo prostorskih podatkov za analizo procesov v porečjih.
Vtičnik omogoča prenos raziskovalnih rezultatov v praktično delo upravljavcev in načrtovalcev ter podpira ponavljanje in posodabljanje analiz z novimi podatki.
Dostop do orodja: HydroGeomorphology Tools for QGIS
Izmenjava znanja in zaključna konferenca
Rezultati projekta so bili predstavljeni na zaključni konferenci 28. maja 2026 v Tolmezzu. Dogodek je združil predstavnike raziskovalnih organizacij, javnih uprav in drugih institucij s področja upravljanja vodotokov in zmanjševanja naravnih tveganj.
Partnerji so predstavili razvite postopke in orodja, izkušnje s pilotnih območij ter pomen komuniciranja za širjenje in uporabo rezultatov. Konferenca je omogočila strokovno razpravo o nadaljnji uporabi rešitev in možnostih prihodnjega čezmejnega sodelovanja.
Prenesi predstavitev Univerze v Vidmu: Predstavitev projekta in rezultatov
Prenesi predstavitev RRC Koper: Predstavitev komunikacijskih aktivnosti projekta
Oglej si fotografije zaključne konference v Tolmezzu
