TRECap
Specifični cilj: SC 4 - Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganja nesreč in odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov
Tipologija: Kapitalizacijski projekt
Nacionalni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko – OGS je v okviru programa Interreg V-A Italija-Slovenija 2014–2020 koordiniral projekt TRETAMARA, v katerem so kot partnerji sodelovali NIB (Postaja za morsko biologijo v Piranih), CNR (ISMAR iz Benetk in IGG iz Padove) ter Shoreline, katerega cilj je bil valorizirati biogeno in geogeno dediščino zgornjega Jadrana. V analizi upravljanja zavarovanih območij, izvedeni v okviru projekta TRETAMARA, so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, ki jih je mogoče povzeti kot pomanjkanje usklajevanja in strategij; to se kaže v slabi upravni učinkovitosti, ki jo je mogoče izboljšati s sprejetjem skupnih ciljev, strategij in upravljavskih orodij na ravni Zgornjega Jadrana.
Izziv projekta TRECap je bil, da se ta proces sproži s skupnim izvajanjem nekaterih ukrepov, ki naj bi služili kot zgled. Pozornost se je osredotočila na eno grožnjo, podnebne spremembe, ki močno ogrožajo naša morska okolja, ter na eno vrsto, Pinna nobilis, ki je ogrožena z izumrtjem, a je še vedno prisotna v Zgornjem Jadranu, da bi se začele oblikovati skupne strategije upravljanja. Vse ukrepe so spremljale komunikacijske in izobraževalne dejavnosti, ki bodo tudi po zaključku projekta spodbujale to čezmejno vizijo ter omogočile njeno prenosljivost in trajnost.
V 27 mesecih delovanja je italijansko-slovensko partnerstvo razširilo čezmejno mrežo za spremljanje temperatur na morskem dnu, tako da zdaj obsega 7 aktivnih postaj v Furlaniji-Julijski krajini, Benečiji in Sloveniji; izvedlo je fotogrametrične meritve visoke ločljivosti na štirih pomembnih morskih lokacijah, imenovanih »trezze« ali »tegnùe« na Zgornjem Jadranu; nazadnje pa je pripravilo prvi skupni in preizkušeni protokol za zbiranje, gojenje in presaditev mladičev vrste Pinna nobilis, ki se je zaključil februarja 2025 s presaditvijo mladičev, vzrejenih v nadzorovanem in dokumentiranem okolju na severnem Jadranu, v morski oazi v Caorle.
Projekt je poleg tega izvedel analizo ekološke vloge mrtvih lupin Pinna nobilis, ki gostijo skoraj 100 različnih vrst mehkužcev, s čimer so se potrdile kot žarišče biotske raznovrstnosti tudi po izumrtju živali. Vsi rezultati so bili preneseni v informativno gradivo in popularnoznanstvene vsebine ter objavljeni prek Facebook strani in namenske YouTube kanala, ki bosta na voljo brezplačno tudi po izteku evropskega financiranja.
V več kot dveh letih delovanja si je projekt TRECap prizadeval za:
- utrditev trajne čezmejne mreže za spremljanje podnebnih sprememb v morskih zaščitenih območjih severnega Jadrana;
- razvoj in preizkušanje standardiziranih tehnik za opredeljevanje podvodnih habitatov s pomočjo visokoločljive podvodne fotogrametrije;
- preizkušanje skupnega italijansko-slovenskega protokola za ohranjanje vrste Pinna nobilis, od zbiranja mladičev za zagotovitev njihove rasti v nadzorovanem okolju in poznejšega presaditve v morje do spremljanja preživelih osebkov;
- poglobljeno raziskovanje ekološke vloge te vrste po dogodku množične smrtnosti s pomočjo analize organizmov na lupinah že poginulih osebkov;
- priprava informativnih in multimedijskih gradiv za javnost, šole, turistične ponudnike in raziskovalno skupnost;
- krepitev sodelovanja med zavarovanimi območji na zgornjem Jadranskem morju prek teh pilotnih ukrepov z namenom skupnega upravljanja tega območja.
Fotogrametrija in opredelitev podvodnih habitatov
S podvodnim večkamernim sistemom WinGo, ki je bil razvit že v okviru projekta TRETAMARA, so bile izvedene fotogrametrične meritve z izjemno visoko ločljivostjo na štirih pilotnih lokacijah: Tegnùe v Porto Falconeri v Caorleju, območje Muggia-Lazzaretto, park Debeli Rtič in območje Pirana. Na podlagi izdelanih digitalnih modelov morskega dna je bilo mogoče natančno določiti primerne točke za presaditev Pinna nobilis ter dokumentirati stanje ohranjenosti »trezze« ali »tegnùe«, skalnatih izboklin, značilnih za Zgornji Jadran.
Čezmejno omrežje za spremljanje temperatur na morskem dnu
Za spremljanje podnebnih sprememb je projekt razširil čezmejno omrežje senzorjev temperature na morskem dnu in tako presegel minimalni cilj 4 novih postaj. Danes deluje 7 merilnih točk, od katerih nekatere zbirajo podatke neprekinjeno že več kot dve leti: v Sant’Agati (Tržaški zaliv), v morski oazi Caorle ter na petih točkah vzdolž slovenske obale (Rt Ronek, Mesečev zaliv, Debeli Rtič, MBP Piran-Fornače, Fijesa). Zbrani podatki, s temperaturami med 8,7 °C pozimi in več kot 30 °C poleti na najnižjih točkah, kažejo znatne razlike med obalnimi lokacijami blizu površine in globljimi lokacijami, kar potrjuje pomen zavarovanih območij kot »stražarjev« za morske vročinske valove.
YouTube kanal, dokumentarni film in novi 3D-modeli morskega dna
Da bi podvodna življenjska okolja trezz ali tegnù, ki so običajno nedostopna tistim, ki niso potapljači, postala dostopna širši javnosti, je TRECap zbrano gradivo iz terena delil prek posebnega YouTube kanala in Facebook strani. Zahvaljujoč posnetkom, posnetim na trezzah, virtualnim ogledom v 3D, trjezičnemu izobraževalnemu dokumentarnemu filmu in novim tridimenzionalnim digitalnim modelom morskega dna so družbena omrežja dosegla več kot 100.000 ogledov skupaj in doseg na Facebooku več kot 100.000 oseb, pri čemer so o tem poročali tudi nacionalni časopisi, kot sta Il Sole 24 Ore in La Repubblica.
Na poti k trajnemu upravljanju: povzetek politike
Projekt se zaključuje z operativnim predlogom za zagotovitev trajnosti mreže spremljanja tudi po izteku financiranja, in sicer s podpisom memoranduma o soglasju med partnerji, ustanovitvijo stalnega tehnično-političnega usklajevalnega odbora ter vključitvijo zbranih podatkov v načrte upravljanja območij Natura 2000, v povezavi z evropskima raziskovalnima infrastrukturama eLTER in EMODnet.
Čezmejne pilotne akcije za ohranjanje Pinna nobilis
Zbiranje ličink in presaditev
V treh razmnoževalnih sezonah (2023–2025) so bili v vodah Benečije, Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške nameščeni zbiralniki ličink, pri čemer so partnerji preizkusili in primerjali štiri različne tipe, h katerim so se prostovoljno pridružile tudi hrvaške institucije. V sezoni 2023 je bil v Caorleju odkrit primer naravnega obnove populacije – prvi zabeležen po krizi smrtnosti v letih 2019–2020 –, medtem ko so naslednje sezone pokazale, kako krhko in nepredvidljivo je še vedno okrevanje te vrste. Zbrani mladiči so bili vzrejeni v nadzorovanem okolju, februarja 2025 pa so bili trije osebki preseljeni v območje Tegnùe v Porto Falconeri v Caorleju.
Ta ukrep mreženja, vključno s hrvaškimi institucijami, je potekal v sodelovanju projekta z drugimi projektnimi subjekti (npr. LIFE Pinna, LIFEPINNARCA) in utrdil delovno skupino, ki je, čeprav ni bila institucionalizirana, nadaljevala s postavljanjem zbiralnikov ličink tudi v letu 2026.
Spremljanje in zaščita po presaditvi
Po presaditvi so bile za zaščito treh primerkov postavljene kovinske konstrukcije. Ekipa TRECap je redno spremljala zdravstveno stanje treh presajenih osebkov Pinna nobilis z rednimi znanstvenimi potopi, dopolnjenimi z novimi fotogrametričnimi meritvami. Pot ni bila brez težav, vendar je eden od presadjenih osebkov pokazal stalno rast lupine, kar je omogočilo odstranitev zaščitne kletke po enem letu: še ena potrditev v naravi v bazenu zgornjega Jadrana celotnega protokola, ki ga je razvil projekt.
»Dobre prakse«: izobraževalni moduli za ravnanje z in vzrejo mladic
Pripravljen je bil ilustriran priročnik dobrih praks – »Ravnanje, zajemanje in gojenje mladic Pinna nobilis« –, ki v enem dokumentu združuje vse faze protokola: zajemanje ličink, prevoz, nadzorovano gojenje v laboratoriju, izbira mesta presaditve, tehnika nasaditve na morsko dno in genetsko spremljanje. Gradivo, ki je na voljo tudi v novih VR-vsebina, je zasnovano tako, da ga je mogoče ponoviti v drugih zavarovanih območjih severnega Jadrana.
Prve genetske analize povezanosti populacij
Začelo se je genomsko sekvenciranje (Genotyping-by-Sequencing) šestih osebkov Pinna nobilis, od katerih sta dva iz Tržaškega zaliva, štirje pa iz Marche kot primerjalna populacija. Faza nadzora kakovosti in usklajevanja z referenčnim genomom je zaključena: vzorci iz Tržaškega zaliva so pokazali najboljši izkoristek sekvenciranja, s čimer so bili položeni temelji za naslednjo fazo analize povezanosti med populacijami, ki bo koristna pri identifikaciji lokacij ličink, ki jih je treba prednostno zaščititi.
Ekološka vloga školjk Pinna nobilis
Analiza favne, povezane s praznimi lupinami Pinna nobilis po celotnem severnem Jadranskem morju, je popisala skoraj 100 vrst mehkužcev iz 40 različnih družin, pri čemer epibiontska pokritost pogosto presega 95 % razpoložljive površine. Tudi po smrti živali lupina še naprej deluje kot zatočišče in trden substrat, ki je bistven za lokalno biotsko raznovrstnost.
Strategije za prihodnost: povzetki politik
Projekt se zaključuje z dvema operativnima predlogoma za partnerstvo in odločevalce: skupna čezmejna strategija za upravljanje prednostnih vrst in habitatov, ki opredeljuje naslednje korake na področju pridobivanja ličink, genotipizacije in zaščite ekoloških koridorjev; in skupni, standardizirani postopek v štirih fazah – zbiranje, vzreja, izbira lokacije, presaditev in spremljanje –, ki je pripravljen za uporabo v drugih zavarovanih območjih na severnem Jadranu.
Številke projekta TRECap
- 7 postaj za spremljanje podnebja
- 4 lokacije, zajete s 3D-fotogrametrijo
- 3 osebki vrste Pinna nobilis, presajeni v Caorle
- ~100 vrst, popisane na školjkah
- 35+ objavljenih videoposnetkov
- 100.000+ ogledov
- 100.000+ doseženih ljudi na Facebooku
