V torek, 19. maja 2026, je v Grand Hotelu Entourage v Gorici v Italiji potekal finalni dogodek projekta DATIS – Digitalni pionirji dostopnega turizma z naslovom Dostopni turizem se začne z dostopno informacijo. Dogodek je združil projektne partnerje, predstavnike organizacij oseb z invalidnostmi, raziskovalce, turistične organizacije, strokovnjake za dostopnost, uporabnike in druge deležnike s področja vključujočega turizma iz Slovenije in Italije. Namen dogodka je bil predstaviti ključne rezultate projekta DATIS ter odpreti razpravo o tem, kako lahko digitalna, fizična in komunikacijska dostopnost skupaj prispevajo k razvoju turizma za vse.
Projekt DATIS izhaja iz spoznanja, da se turistična izkušnja ne začne šele ob prihodu na destinacijo, temveč že pri prvi informaciji. Za osebe z invalidnostmi, starejše in druge uporabnike z različnimi oviranostmi in potrebami je dostopnost spletnih strani, slik, besedil, obrazcev, zemljevidov, rezervacijskih sistemov in drugih kontaktnih informacij pogosto ključna za to, ali lahko obisk sploh samostojno načrtujejo, kaj šele, da ga samostojno izvedejo.
Dostopnost kot dolgoročen proces sodelovanja
V uvodnem delu so govorci poudarili, da dostopnost v turizmu ni enkraten ukrep, temveč dolgoročen proces, ki zahteva sodelovanje različnih deležnikov.
Mario Brancati, predsednik Deželnega posvetovalnega organa združenja oseb z invalidnostmi in njihovih družin Furlanije - Julijske krajine je poudaril pomen povezovanja med organizacijami oseb z invalidnostmi, turističnimi ponudniki, javnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi. Dostopnost v turizmu se vzpostavlja postopoma, z vztrajnim delom, sodelovanjem in razumevanjem, da gre za proces, ki mora postati del širšega razvoja destinacij in ne zgolj posamezna projektna aktivnost.
Štefan Kušar, sekretar Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je izpostavil pomen trajnega vključevanja oseb z invalidnostmi v načrtovanje dostopnih rešitev in opozoril, da morajo biti uporabniki vključeni že pri prepoznavanju ovir, analiziranju dostopnosti in pripravi ustreznih rešitev.
Luca Fontana, predsednik združenja socialnih zadrug Il Mosaico je opozoril na pomen vključevanja uporabnikov, zlasti oseb s kognitivnimi oviranostmi, v razvoj dostopnih turističnih rešitev. Pri tem je poudaril, da dostopnost ni samo vprašanje tehničnih prilagoditev, temveč tudi jasne komunikacije, razumljivih informacij, podpornega okolja in neposrednega sodelovanja z ljudmi, ki storitve dejansko uporabljajo. Poseben poudarek uvodnega dela je bil namenjen tudi osebam z invalidnostmi, ki živijo na obmejnih območjih. Tam se lahko poleg splošnega pomanjkanja dostopnih informacij pojavljajo še dodatne ovire, kot so dvojezičnost, različni sistemi podpore, različne družbene ureditve in manjša dostopnost prilagojenih aktivnosti.
Predstavitev ključnih rezultatov projekta
V vsebinskem delu dogodka so bili predstavljeni glavni rezultati projekta DATIS, med drugim raziskava o potrebah in izkušnjah oseb z invalidnostmi v turizmu, pilotne aktivnosti v muzeju na Debeli griži (Monte San Michele) in v občini Ajdovščina, analiza digitalne dostopnosti 100 turističnih spletnih strani iz Slovenije in Italije, spletna podatkovna baza DATIS ter smernice in strategija za dostopnejšo turistično komunikacijo.
Profesor Moreno Zago z Univerze v Trstu je predstavil ugotovitve raziskave uporabniških navad in izkušenj, ki je pokazala, da je turizem za osebe z invalidnostmi pomemben ne le kot prostočasna dejavnost, temveč tudi kot prostor socialnega vključevanja, samostojnosti, dobrega počutja in enakovrednega sodelovanja v družbi. Hkrati raziskava kaže, da uporabnikom pri načrtovanju poti pogosto manjkajo jasne, zanesljive in dostopne informacije.
Luca Bianchi, strokovnjak za ocenjevanje socialno-zdravstvenih politik iz podjetja Quoality srl je predstavil rezultate pilotnih aktivnosti v San Micheleju in Ajdovščini. Pilotne aktivnosti so pokazale, kako pomembno je, da se dostopne rešitve preverjajo v praksi, skupaj z uporabniki in organizacijami, ki njihove potrebe dobro poznajo. Prav takšno testiranje omogoča, da se prepoznajo konkretne ovire, ki jih zgolj formalni pregledi pogosto ne zaznajo v celoti.
Digitalna, fizična in komunikacijska dostopnost
Eden ključnih poudarkov dogodka je bil, da dostopnega turizma ni mogoče razumeti samo kot vprašanje fizične dostopnosti prostora. Za resnično vključujočo turistično izkušnjo morajo biti povezane tri ravni dostopnosti: digitalna, fizična in komunikacijska.
Michele Franz iz CRIBA - Regionalnega centra za informiranje in bivanje brez ovir je predstavil pomen fizične dostopnosti turističnih ponudnikov in opozoril, da so za razvoj dostopnega turizma nujni zanesljivi podatki o dejanski dostopnosti prostora, poti, storitev in infrastrukture. Fizična dostopnost je eden od temeljev dostopne izkušnje, vendar mora biti povezana z dostopnimi informacijami in ustrezno komunikacijo.
Maša Malovrh, strokovnjakinja za digitalno dostopnost iz Beletrine je predstavila rezultate analiz digitalne dostopnosti 100 turističnih spletnih strani ki je pokazala, da so turistične spletne strani v čezmejnem prostoru pogosto vizualno sodobne in tehnično solidno zasnovane, vendar še vedno ne omogočajo enakovredne uporabe vsem uporabnikom. Povprečna stopnja digitalne dostopnosti analiziranih spletnih strani je znašala 37 % za slovenske in 40 % za italijanske turistične ponudnike. Kot je poudarila Malovrh, so bile najpogostejše težave povezane z manjkajočimi ali neustreznimi opisi slik, videi brez podnapisov, nezadostnim barvnim kontrastom, pomanjkanjem navigacijskih pomagal, težavami pri uporabi strani s tipkovnico ter nedostopnimi obrazci in iskalniki.
Poseben poudarek je bil namenjen tudi spletni podatkovni bazi DATIS, ki na enem mestu prikazuje stopnjo dostopnosti spletnih strani turističnih ponudnikov na čezmejnem območju Slovenije in Italije. Baza uporabnikom pomaga že pred obiskom spletne strani ponudnika preveriti, ali bodo lahko informacije verjetno poiskali samostojno, opravili rezervacijo ali stopili v stik s ponudnikom. Hkrati pa turističnim ponudnikom pokaže, katere informacije morajo predstaviti jasno, dostopno in uporabno.
Okrogla miza: Soustvarjanje dostopnega turizma
Osrednji del dogodka je bila okrogla miza z naslovom Soustvarjanje dostopnega turizma: ali nam lahko uspe skupaj?, ki je povezala uporabnike, uporabniške organizacije, raziskovalce, turistične organizacije in projektne partnerje.
Razprava se je osredotočila na praktične izkušnje iz pilotnih aktivnosti v Muzeju prve svetovne vojne na Debeli Griži in razstava Industrijske dediščine Ajdovščine, na ugotovitve intervjujev z uporabniki in organizatorji turističnih aktivnosti ter na vprašanje, kako lahko sodelovanje med različnimi deležniki prispeva k dolgoročnemu razvoju dostopnega turizma.
Člana Il Mosaica, Claudia Zandomeni in Riccardo Urban sta skozi izkušnjo pilotne aktivnosti v multimedijskem muzeju na Debeli griži oziroma Monte San Michele poudarila, da morajo biti turistične informacije jasne, razumljive in prilagojene uporabnikom z različnimi potrebami. Obisk sta ocenila kot pozitivno izkušnjo, saj sta se med ogledom razstave počutili sproščeno, udobno in varno. Prav občutek sprejetosti, jasna predstavitev vsebin in možnost mirnega sodelovanja so pomembni pogoji za osebe s kognitivnimi oviranostmi. Udeleženci so izkušnjo ocenili kot dobro in bi obisk priporočili tudi drugim.
Člana ZDSSS, Gaja Beč in Boštjan Vogrinčič sta skozi izkušnjo pilotne aktivnosti v Ajdovščini poudarila pomen informacij, ki so uporabne za slepe in slabovidne obiskovalce. Pri tem so pomembni kakovostni opisi, jasna struktura informacij, možnost samostojne orientacije, dobra komunikacija pred obiskom ter vključevanje uporabnikov v testiranje rešitev. Obenem sta opozorila, da je bilo pri obisku še vedno prisotnih precej fizičnih ovir, z razstavo povezane spletne vsebine pa niso bile dovolj dostopne. Pilotna aktivnost je tako jasno pokazala, kako pomembno je, da se fizična, digitalna in komunikacijska dostopnost razvijajo skupaj.
V razpravi so predstavniki turističnih organizacij poudarili, da je dostopnost v turizmu pomembna razvojna tema, vendar se v praksi pogosto soočajo tudi z zelo konkretnimi omejitvami. Alessia Del Bianco, PromoTurismo FVG in direktorica Javnega zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolin mag. Erika Lojk sta izpostavili, da turistične organizacije in ponudniki za sistematično delo na področju dostopnosti potrebujejo ustrezne kadre, strokovno podporo, jasne smernice in zunanje znanje. Pomanjkanje kadrov, časa, specializiranega znanja ali zunanje podpore lahko včasih prepreči ali upočasni izvajanje aktivnosti, povezanih z dostopnostjo, čeprav obstaja zavedanje, da so te aktivnosti potrebne.
Prav zato so rezultati projektov, kot je DATIS, pomembni: ponudnikom in destinacijam lahko pomagajo z uporabnimi orodji, konkretnimi priporočili, preverjenimi informacijami in povezovanjem z organizacijami uporabnikov.
Dostopnost mora zato postati del rednega razvoja turistične ponudbe, ne pa dodatna naloga, ki je odvisna samo od posameznega projekta ali posameznega zaposlenega. Sodelujoči so se strinjali, da se dostopne rešitve ne smejo oblikovati brez uporabnikov. Njihove izkušnje so ključne za razumevanje dejanskih ovir, ki jih zgolj tehnični pregledi ali formalni standardi ne morejo vedno v celoti zajeti. Pomembno je, da so uporabniki vključeni že v načrtovanje, testiranje in vrednotenje turističnih informacij, storitev in doživetij.
